STA novice / Vlada sprejela predlog novega zakona o nepravdnem postopku (dopolnjeno)

Ključni razlog za sprejem novega zakona o nepravdnem postopku je povezan s sprejetjem družinskega zakonika, ki se začne uporabljati 15. aprila prihodnje leto in po katerem bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku.

Družinski zakonik je pristojnost odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo praktično v celoti prenesel na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. Novosti iz družinskega zakonika pa se ne bodo mogle uspešno izvajati, če pred tem ne bodo prilagojena tudi postopkovna pravila sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja družinski zakonik, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na današnji novinarski konferenci po seji vlade poudarila, da je namen zakona med drugim zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka v postopkih. Hitrejše reševanje zadev na družinskem področju je še posebej pomembno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, saj imajo lahko predolgi postopki nepopravljive negativne posledice na nadaljnji razvoj otroka.

Namen zakona je tudi omogočiti enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega postopka. Zakon bo sodišču nalagal, da po uradni dolžnosti ugotavlja vse relevantne okoliščine neodvisno od predlaganih dokazov strank. Zato je danes v sprejetem predlogu zakona posebno poglavje, ki določa postopanje sodišča v postopkih ocene urejanja osebnih stanj in družinskih razmerij, je izpostavila ministrica.

Še posebej pa je po besedah ministrice pomembno poglavje iz zakona, ki ureja postopkovna pravila, po katerih bo sodišče postopalo v primeru odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok, torej v primerih, ko starši ne morejo ali nočejo varovati koristi otroka in mora za to poskrbeti država. Če so otrokove koristi v družini resno ogrožene, mora namreč država omogočiti učinkovito zaščito otroka. To se določa s pomočjo tega zakona in družinskega zakonika, je pojasnila Katičeva.

Po njenih besedah bodo tako lahko zagotovili hitrejše reševanje družinskih zadev preko enotne obravnave celotne družinske situacije pred enim sodiščem in po enotnih pravilih.

Zakon bo tudi omogočil ustrezno umestitev centrov za socialno delo v postopke po družinskem zakoniku, ki je okrepil njihovo strokovno-svetovalno ter podporno in predlagalno vlogo v sodnih postopkih, da bodo lahko pomembno prispevali k učinkovitemu varstvu koristi otrok in drugih oseb, ki ne morejo same poskrbeti za varovanje svojih pravic in interesov, je še izpostavila.

Poglavitne rešitve zakona gredo v smeri večjega vsebinskega odločanja sodišč v družinskih zadevah in poudarjanja vloge sodnika v teh postopki, saj bo lahko glede na konkretne okoliščine za varstvo oseb sprejemal postopkovno najprimernejšo rešitev. Predlog zakona tudi reformira izredna pravna sredstva v nepravdnih postopkih in daje večjo vlogo vrhovnemu sodišču, ki bo tudi v teh postopkih imelo možnost poenotenja sodne prakse, še navajajo na pravosodnem ministrstvu.

Ministrica je danes znova opozorila, da se bodo morali za uspešno delovanje družinskih sodišč - da bi ta lahko ščitila interese otrok - lotiti tudi sprememb družinskega zakonika.

Trenutno veljavni zakon o nepravdnem postopku, ki je bil sprejet leta 1986, do danes ni bil nikoli noveliran, v njegove določbe pa so posegli leta 2002 sprejeti stvarnopravni zakonik, leta 2008 sprejeti zakon o duševnem zdravju ter lani sprejeta novela zakona o pravdnem postopku, so še navedli na pravosodnem ministrstvu.