STA novice / Vlada tudi o poteku sanacije javnih zdravstvenih zavodov

Kot so v sporočilu za javnost še zapisali, bodo leta 2020 predvidoma pozitivno poslovali mariborski univerzitetni klinični center (UKC), celjska, murskosoboška, novomeška, slovenjgraška, ptujska, trboveljska, brežiška in kranjska bolnišnica ter bolnišnica Topolšica. UKC Ljubljana in bolnišnica Nova Gorica pa bosta pozitivno poslovali predvidoma leta 2021.

Glede na sanacijske programe zavodi načrtujejo izvrševanje sanacijskih ukrepov v skupni višini 80,6 milijona evrov. Od tega ukrepi za zvišanje prihodkov znašajo dobrih 30 milijonov evrov, ukrepi za znižanje pa okoli 50,5 milijona evrov. Ukrepi, ki vplivajo na zvišanje prihodkov, so izvajanje dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob, uvajanje novih programov, ki jih v preteklosti še niso izvajali (na primer preventivni program Dora) in povečanje deleža izvajanja tržnih dejavnosti.

Na znižanje stroškov pa vplivajo predvsem optimalna izkoriščenost virov, izvajanje programov z lastnim kadrom na področjih, kjer so bili do sedaj odvisni od zunanjih sodelavcev, skrajšanje ležalnih dob in povišanje deleža dnevnih bolnišničnih obravnav ter prenova poslovnih procesov znotraj bolnišnice.

Vlada se je danes seznanila tudi s poročilom o revizijah v javnih zdravstvenih zavodih o namenski porabi sredstev, zagotovljenih z zakonom o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Vlada je 15 javnim zdravstvenim zavodom iz državnega proračuna zagotovila sredstva v skupni višini dobrih 135,6 milijona evrov, ti pa so najkasneje do konca maja morali izvesti revizijo o porabi sredstev.

Med pripravo poročila je ministrstvo za zdravje na podlagi prejetih revizijskih poročil zavodov zaznalo morebitna neustrezna izvajanja določb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, pa tudi da Onkološki inštitut Ljubljana ni porabil vseh pridobljenih transfernih sredstev. Ministrstvo je zato urad RS za nadzor proračuna zaprosilo, da v skladu s pristojnostmi izvede nadzor.

V avgustu 2018 je revizor onkološkega inštituta ministrstvo obvestil o popravku revizorjevega poročila, iz katerega je razvidno, da je onkološki inštitut enkratni transfer v višini 1,3 milijona evrov namenil za nakazilo zamujenih zahtevkov za odvajanje amortizacije. To pa, kot so zapisali na ministrstvu za zdravje, ni v skladu z zakonom o interventnih ukrepih, saj zakonske obveznosti na podlagi zakona o investicijah v javnih zdravstvenih zavodih ne spadajo med obveznosti do dobaviteljev za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki izhajajo z naslova javne službe.

Inšpektorji urada za nadzor proračuna so nato izvedli nadzor v onkološkem inštitutu in v UKC Ljubljana. Na oba zapisnika inšpektorjev so bile vložene pripombe, zato ugotovitve urada še niso dokončne. Razvidno pa je, da so onkološkemu inštitutu predlagali, da neporabljena sredstva, ki jih je prejel na podlagi zakona o interventnih ukrepih, vrne v proračun.

Pravilnost porabe interventnih sredstev so inšpektorji preverili tudi v Splošni bolnišnici Izola, kjer pa niso ugotovili nepravilnosti, v inšpekcijskem nadzoru pri Splošni bolnišnici Novo mesto pa pravilnosti porabe interventnih sredstev niso preverjali. Inšpekcijske nadzore nad porabo interventnih sredstev bodo uvedli še pri drugih javnih zdravstvenih zavodih, ki so prejeli ta sredstva, so še napovedali na ministrstvu za zdravje.