STA novice / Preiskovalci nad vpletene v sporne posle z žilnimi opornicami (zbirno)

Na Generalni policijski upravi so pojasnili, da v 16 hišnih preiskavah iščejo dokaze za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril. Po doslej zbranih ugotovitvah znaša premoženjska korist, ki so si jo osumljeni pridobili, okoli 100.000 evrov, a to še ni dokončni znesek.

Ena od osumljenih oseb je v imenu dveh gospodarskih družb, obeh s sedežem v Ljubljani, ki sta v letih od 2008 do 2016 dobavljali medicinski material trem bolnišnicam, več zdravnikom in enemu vodji nabave kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev posla dobave žilnih opornic dala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine.

Pri izvajanju današnjih aktivnosti je sodelovalo 41 preiskovalcev NPU in 16 kriminalistov iz sektorjev kriminalističnih policij policijskih uprav Maribor in Celje. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo, za obravnavana kazniva dejanja pa je predpisana zaporna kazen od treh mesecev do petih let.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so že zjutraj sami sporočili, da pri njih poteka hišna preiskava v zvezi z žilnimi opornicami. Usmerjena naj bi bila zoper štiri zaposlene na oddelku za kardiologijo in angiologijo, več podatkov pa zaradi preiskave niso posredovali.

Hišne preiskave so potekale tudi v UKC Ljubljana in celjski splošni bolnišnici, kar so potrdili v obeh zdravstvenih ustanovah. Ob štirih osebah v Mariboru naj bi preiskava potekala tudi zoper enega zdravnika v celjski bolnišnici ter zoper enega nekdanjega in enega še vedno zaposlenega v UKC Ljubljana.

Iz ljubljanskega UKC so sporočili, da imajo kriminalisti "vso podporo vodstva in vseh služb kliničnega centra, da opravijo temeljito preiskavo tako na področju žilnih opornic kot pri drugih morebitno spornih dobavah". Ob tem so poudarili, da zavod UKC in njegova uprava nista pod drobnogledom preiskovalcev.

Na ministrstvu za zdravje preiskav danes niso komentirali, saj z njimi zaenkrat niso seznanjeni. So pa poudarili svojo zavezanost k ničelni toleranci do korupcije, kar po njihovih navedbah potrjujejo številni ukrepi, ki so jih v preteklosti sprejeli na tem področju.

Kot so ob tem spomnili, je minister Samo Fakin prejšnji teden na srečanju z vodstvi bolnišnic pozval k gospodarni in transparentni porabi sredstev v javnih zdravstvenih zavodih, za kar pa so odgovorna njihova vodstva.

Nekdanja predsednica preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v zdravstvu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic Jelka Godec je ob današnjih kriminalističnih preiskavah dejala, da je bila očitno odločitev o ustanovitvi komisije pravilna, čeprav so jim očitali, da se gredo lov na čarovnice.

"Če je današnja preiskava rezultat poročila naše komisije, potem sem vesela, da sta se Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo odločila oziroma sta skozi gradivo komisije spoznala, da je dovolj materije, da lahko obiščejo zdravstvene ustanove," je dodala Godčeva.

Poslanka SDS bi sicer kaj takega pričakovala že prej, saj so pristojni organi z nekaterimi informacijami in gradivi razpolagali že pred ustanovitvijo preiskovalne komisije, pa je bila leta 2015 preiskava ustavljena in ponovno odprta prav v času, ko so začeli delovati tudi v parlamentu.

Ob tem je izrazila upanje, da NPU ne bo preiskoval samo zdravnikov v bolnišnicah, pač pa tudi vodje nabave in direktorje bolnišnic v takratnem obdobju, predvsem pa dobavitelje, ki so bili soudeleženi v celotni zadevi. Preiskati je namreč po njenem mnenju potrebno tako tiste, ki naj bi podkupnine prejemali, kot tudi tiste, ki naj bi jih dajali.

Sicer sta po neuradnih podatkih v UKC Ljubljana osumljena nekdanji in zdajšnji vodja kateterskega laboratorija, Darko Zorman in Matjaž Bun. Oba sta pričala pred komisijo in se tudi znašla že v njenem vmesnem poročilu, ki ga je državni zbor sprejel novembra 2017. Komisija je takrat tudi pripravila obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj zoper nekdanja generalna direktorja UKC Ljubljana in Maribor, Simona Vrhunca in Gregorja Pivca.

Prav tako je komisija pripravila obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj zoper nekdanjega vodjo nabave v UKC Ljubljana Bojana Urana, zoper nekdanjega predstojnika kardiologije v celjski bolnišnici Dragana Kovačiča, zoper Zormana in Bunca ter zoper nekdanjega predstojnika kardiologije v mariborskem kliničnem centru Vojka Kaniča. Tako kot Zorman in Bunc so tudi drugi navedeni stopili pred preiskovalno komisijo.

Po poročanju nekaterih medijev so se preiskovalci NPU in kriminalisti danes oglasili tudi pri Mirku Gašpariću, ki je skupaj s svojo ženo Irmo Košutar Gašparić lastnik podjetij Animus in Vasc Med.

Na seznamu dobaviteljev medicinskega materiala oz. žilnih opornic, za katere je preiskovalna komisija pristojnim organom predlagala, naj raziščejo morebitne sume kaznivih dejanj odgovornih in nekdanjih odgovornih oseb, pa se je znašlo sedem podjetij - Mark Medical, Animus, Vasc Med, Bormia, Salus, Kastor M. D. in KB 1909.

Pred izbruhom afere leta 2013 je imel Mark Medical več kot 70-odstotni delež na slovenskem trgu žilnih opornic. Dobavljal je opornice proizvajalca Abbot. Po javnem razpisu v letu 2014, s katerim je UKC Ljubljana uspel občutno znižati cene opornic, se je Mark Medical umaknil iz kliničnega centra, enako je storil tudi Animus. Na slovenski trg je takrat vstopil poljski dobavitelj Logis Med, ki je Abbotove opornice ponudil po polovični ceni.

Po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije obstaja sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito. Prav tako obstaja sum, da so odgovorni v obeh UKC za izvedbo javnih naročil v letih 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.

Poleg tega po ugotovitvah komisije obstaja sum, da je prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj ter da so odgovorni v obeh UKC v letih 2007-2016 s svojimi dejanji omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic. Obstaja pa tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic ter s tem ravnale nezakonito.