STA novice / Sodišče EU: Evropskim poslancem ni treba razkriti podatkov o porabi dodatkov (zbirno)

Skupina 29 raziskovalnih novinarjev iz vseh članic EU, združenih pod imenom MEPs Project, ki jih vodi slovenska novinarka Anuška Delić, zastopa pa slovenska odvetnica Nataša Pirc Musar je na Sodišče EU novembra 2015 vložila tožbo, s katero so zahtevali razveljavitev odločitve Evropskega parlamenta. Ta je, sklicujoč se na varovanje osebnih podatkov, zavrnil dostop do podatkov o porabi okoli 40 milijonov evrov na leto, ki jih evropski poslanci dobijo poleg plače za delovanje pisarne, na primer za potne stroške.

Sodišče je odločilo, da je Evropski parlament upravičeno trdil, da se zahtevani dokumenti nanašajo na osebne podatke, saj tožniki niso uspeli dokazati potrebe po prenosu podatkov za pregled izdatkov evropskih poslancev. Ob tem je spomnilo, da morajo vse institucije zavrniti dostop do dokumentov, če bi razkritje lahko ogrozilo varstvo zasebnosti in integriteto posameznika.

Sodišče je tudi ugotovilo, da tožniki s svojimi argumenti ne spodbijajo zakonitosti očitanih odločitev parlamenta, temveč zavračajo pomanjkljivosti in neučinkovitost obstoječih nadzornih mehanizmov, česar pa da sodišče ne more ocenjevati.

Sodišče je s to odločitvijo omogočilo evropskim institucijam, da se pri vsaki stvari, ki se dotika osebnega podatka, sklicujejo na evropsko uredbo, ki pravi, da mora vsak, ki od evropskih institucij zahteva kakršnekoli informacije, dokazati nujnost posredovanja takšne informacije, opozarja Nataša Pirc Musar.

"Uredba varuje osebne podatke v zbirkah evropskih institucij in na ta način daje široko polje političnega manevra, da varstvo osebnih podatkov postaja priročen izgovor za to, da neka stvar ni transparentna," je opozorila.

Institucije EU so tako zelo zaprte, da novinar nujnosti posredovanja podatkov sploh ne more izkazati, je opozorila Pirc Musarjeva in dodala: "Novinarji bi morali narediti ne vem kakšno raziskavo, imeti žvižgače v parlamentu, da bi na sodišču lahko dokazali, kaj se dogaja in da zato želijo dokumente. Mi pa smo zatrjevali obratno: Te dokumente želimo, da bomo pokazali in dokazali, da poslanci ne ravnajo ekonomično z denarjem. Na koncu bi iz tega lahko nastala tudi pozitivna zgodba, lahko da je s porabo vse prav."

Kot je dodala, žal zgodbe, ki so jih že razkrili novinarji, kažejo nasprotno.

Sodišče EU se je popolnoma postavilo na stran evropskih poslancev in odločilo, da jim ni treba odgovarjati javnosti, se je na sodbo sodišča odzvala Anuška Delić. Sodišče je po njenem prepričanju popolnoma spregledalo ključni argument v zadevi, in sicer, ali konzorcij novinarjev zahteva razkritje podatkov, ki so zasebne ali javne narave. "Mi smo zelo jasno prikazali, da gre za javne podatke," medtem ko Evropski parlament trdi, da so to zasebni podatki. To je zdaj potrdilo tudi Sodišče EU," poudarja Delićeva.

"Javna poraba ni zasebna stvar poslancev, ki so edini izvoljeni predstavniki državljanov držav EU," vztraja Delićeva.

Odločitev sodišča je po njenih besedah "zelo nerodna", glede na to, da je Evropska komisija nedavno zaradi postopka, ki ga je sprožila nevladna organizacija za dostop do informacij javnega značaja Acces Info Europe, začela javno objavljati podatke o potnih stroških evropskih komisarjev.

Na odločitev sodišča so se odzvali tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije. Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Igor Šoltes (Zeleni) se zavzemajo za preglednost pri porabi denarja za delovanje svojih pisarn.

Bogovič podpira zahteve po transparentnosti porabe denarja iz naslova splošnega nadomestila stroškov. Gre za zadevo, ki je ostala iz časov, ko so bile poslanske plače še vezane na nacionalne parlamente, kar bi lahko do neke mere preoblikovali in naredili bolj transparentno, meni in izpostavlja, da je pa treba rešitev sprejeti na ravni celotnega Evropskega parlamenta.

Fajonova izpostavlja, da je vseskozi zagovarjala transparentnost porabe denarja iz naslova splošnega nadomestila stroškov in da bo to stališče zastopala tudi v prihodnje. Upa, da bo Evropski parlament vendarle uvedel trdnejša in zavezujoča pravila ter nadziral njihovo izvajanje. Najnujnejše je po njenem mnenju ukrepanje v primeru tistih poslancev, ki sploh nimajo svojih pisarn.

Šoltes obžaluje, da so v Evropskem parlamentu očitno še vedno daleč od nujne reforme, ki bi zagotovila transparentnost pri porabi javnih sredstev. Ne glede na današnjo sodbo ima sicer po njegovih navedbah škarje in platno v rokah Evropski parlament, ki pa žal kljub številnim pozivom Zelenih doslej ni ukrepal.

Po izreku sodbe so Zeleni danes pozvali k večji preglednosti izdatkov evropskih poslancev. Vse kolege so pozvali, naj hranijo vse račune, naj vrnejo neporabljen denar na koncu mandata in naj letno objavljajo pregled izdatkov.