torek, 25.9.2018
Ljubljana, 25. septembra (STA) - Opravljanje funkcije novinarja kot psa čuvaja je s sodbo Sodišča EU postalo zelo zaprto, to pa je tisto, kar novinarji in strokovnjaki s področja dostopa do javnih informacij težko sprejmemo, se je na današnjo sodbo sodišča v Luksemburgu za STA odzvala odvetnica Nataša Pirc Musar, ki pred sodiščem zastopa skupino 29 novinarjev iz vseh članic EU.
Sodišče EU je danes pritrdilo Evropskemu parlamentu, ki je novinarjem zavrnil dostop do dokumentov o splošnih mesečnih izdatkih evropskih poslancev, ki jih dobijo kot dodatek k plači za delovanje pisarne.
Sodba je kratka, na štirih straneh, glavni pravni argument je, da z novinarji nismo izkazali nujnosti posredovanja teh podatkov, s tem pa je sodišče dalo manever evropskim institucijam, da se pri vsaki stvari, ki se dotika osebnega podatka, sklicujejo na uredbo 45/2001, ocenjuje Pirc Musarjeva.
"Uredba varuje osebne podatke v zbirkah evropskih institucij in na ta način daje široko polje političnega manevra, da varstvo osebnih podatkov postaja priročen izgovor za to, da neka stvar ni transparentna," je dejala.
Problem te evropske uredbe je, da mora vsak, ki od evropskih institucij zahteva kakršnekoli informacije, dokazati nujnost posredovanja takšne informacije. To je nekaj, kar je zelo blizu pravnega interesa, izkazovanje pravnega interesa za dostop do javnih informacij pa je po njenem prepričanju skregano z že uveljavljenimi pravnimi standardi.
Institucije EU so v tem pogledu tako zelo zaprte, da novinar nujnosti posredovanja podatkov sploh ne more izkazati, je opozorila in dodala: "Novinarji bi morali narediti ne vem kakšno raziskavo, imeti žvižgače v parlamentu, da bi na sodišču lahko dokazali, kaj se dogaja in da zato želijo dokumente. Mi pa smo zatrjevali obratno: Te dokumente želimo, da bomo pokazali in dokazali, da poslanci ne ravnajo ekonomično z denarjem. Na koncu bi iz tega lahko nastala tudi pozitivna zgodba, lahko da je s porabo vse prav."
Kot je dodala, žal zgodbe, ki so jih že razkrili novinarji, kažejo nasprotno.
Sodišče je s sodbo povedalo, da imajo evropski poslanci na delovnem mestu zelo široko pravico do varovanja osebnih podatkov. "Kot strokovnjakinja tudi za varstvo osebnih podatkov to zelo težko sprejmem. Moje stališče je, da imajo javni uslužbenci bistveno manjši obseg pravice do varstva osebnih podatkov ali zasebnosti kot vsi ostali," je dejala.
"Ne gre pozabiti, da govorimo o približno 62 milijonih evrov denarja, ki ga parlament letno porabi za dnevne dodatke, splošne dodatke in dodatke za asistente evropskih poslancev. V enem petletnem mandatu Evropski parlament porabi 300 milijonov evrov, ki s to sodbo postajajo popolnoma skriti pred javnostjo," opozarja Pirc Musarjeva.
Kot je še opozorila, so odvetniki Evropskega parlamenta na zaslišanju na javnem naroku na sodišču v Luksemburgu priznali, da so vsi dokumenti, ki jih poslanci dajejo kot poročilo za porabo tega denarja, spravljeni "v nekih škatlah v neki sobi" in da iz teh škatel praktično po imenu in priimku poslanca ni mogoče najti ničesar: "To je bil zame samo dodaten argument, da internega nadzora nad porabo teh sredstev praktično ni."
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki