Portal TFL

STA novice / Juncker pozval k spoštovanju EU in njeni dejavni vlogi v svetu (zbirno)

sreda, 12.9.2018

Bruselj/Strasbourg, 12. septembra (STA) - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem zadnjem govoru o stanju EU pozval k večjemu spoštovanju EU kot varuhinje miru in uporu proti strupenemu nacionalizmu ter h krepitvi vloge močne in združene unije v svetu. Bistvenih novosti v njem ni bilo, pričakovano je predlagal utrditev zunanje meje in ukinitev premikanja ure.

V odzivu na Junckerjev govor je v Bruslju slišati neuradne komentarje, da ni bil navdihujoč, da je bilo v njem veliko ponavljanja starih sporočil in nobenih bistvenih novosti ter da je skakal z ene teme na drugo brez prave rdeče niti.

Juncker je sicer sam takoj uvodoma poudaril, da to ne bo govor samohvale o njegovi zapuščini, saj da za to še ni čas, temveč o skromnosti in trdem delu, ki se nadaljuje.

Trenutno največja skrb proevropskih sil v uniji pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto je vzpon nacionalistov in evroskeptikov, a Juncker te zaskrbljenosti ni preveč izpostavljal, osredotočil se je na pozitivne stvari.

"Evropa je varuhinja miru. Hvaležni bi morali biti, da živimo na mirni celini, kar je omogočila EU. Zato bolj spoštujmo EU. Nehajmo blatiti njeno ime," je pozval Juncker, ki je tudi poudaril, da je "Evropa ljubezen njegovega življenja".

"Ljubiti Evropo pomeni ljubiti njene narode. Ljubiti svoj narod pomeni ljubiti Evropo. Patriotizem je krepost. Neobrzdan nacionalizem je strup in prevara," je položil na srce Evropejcem.

V oceni stanja EU je izpostavil, da je gospodarski položaj Evrope deset let po padcu ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je sprožila svetovno finančno krizo, precej boljši in pohvalil herkulski trud Grkov.

Pozval je k močni in združeni Evropi ter poudaril, da trenutne geopolitične razmere narekujejo, da je to ura Evrope. "Napočil je čas za evropsko suverenost," je še poudaril in pozval k dejavni vlogi na globalnem odru.

To želi med drugim doseči z uvedbo kvalificirane večine pri glasovanju o nekaterih zunanjepolitičnih in davčnih temah, o katerih unija sedaj odloča s soglasjem. To je izjemno občutljivo politično vprašanje, zlasti za majhne članice.

Izpostavil je tudi pomen enotnosti, ko gre za Zahodni Balkan - enkrat za vselej, saj bodo sicer "naše sosedstvo oblikovali drugi". Širitev je bila in ostaja zgodba o uspehu, je še poudaril, a v podrobnosti se ni spuščal.

Veliko pozornosti je namenjene predlogu za utrditev zunanje meje EU z novo stalno enoto 10.000 pripadnikov mejne straže z izvršnimi pristojnostmi in lastno opremo do leta 2020, ki naj bi olajšal iskanje kompromisa o azilni reformi.

Opozoril je, da članice v iskanju dogovora o reformi azilnega sistema še niso našle pravega ravnotežja med odgovornostjo in solidarnostjo, kar pa morajo pokazati vsi, če želijo vrnitev k schengenskemu območju brez nadzora na notranjih mejah.

Odločno se je izrekel proti notranjim mejam: "Kjer so meje vzpostavljene, morajo biti odpravljene. Neuspeh pri doseganju tega cilja bi bil nesprejemljiv korak nazaj za današnjo in jutrišnjo Evropo."

Pomemben del predlogov se nanaša na krepitev partnerstva z afriškimi državami. "Afrika ne potrebuje dobrodelnosti, potrebuje pravo in pošteno partnerstvo. In tudi Evropa prav tako potrebuje to partnerstvo," je poudaril.

V središču pozornosti je tudi predlog za ukinitev premikanja ure dvakrat na leto. "Članice naj same odločijo, ali bodo njihovi državljani živeli v poletnem ali zimskem času," je dejal.

Predlagal je tudi razširitev pristojnosti evropskega javnega tožilstva, tako da bo ta poleg pregona kaznivih dejanj v škodo finančnim interesom EU vključeval tudi teroristična kazniva dejanja.

Za zaščito svobodnih in poštenih volitev je predlagal nova pravila za zavarovanje demokratičnih procesov pred manipulacijami tretjih držav ali zasebnih interesov, tudi za financiranje političnih strank.

Do konca leta je napovedal tudi pobude za okrepitev mednarodne vloge evra, ki mora postati "obraz in orodje nove, bolj suverene Evrope".

Tako kot lani je tudi letos izpostavil, da je treba spoštovati in izvajati odločitve Sodišča EU: "EU je skupnost prava. Spoštovati vladavino prava in odločitve sodišč ni izbira."

Izpostavil je vrh v Sibiuu, ki bo 9. maja - šest tednov po brexitu in dva tedna pred evropskimi volitvami. "To je trenutek, ko moramo vsem Evropejcem ponuditi močno perspektivo za prihodnost," je pozval.

Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Juncker s tem govorom požel tako veliko hvalo kot ostro kritiko. Evropski poslanci imajo tudi različne odgovore na vprašanje, ali je unija danes v boljšem stanju kot pred štirimi leti.

V najvplivnejši politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so Junckerja pričakovano odločno podprli. Evropa je danes precej močnejša kot pred štirimi leti in brez Junckerjeve preudarnosti, odločnosti in ljubezni do Evrope bi bilo to nemogoče, je ocenil vodja skupine EPP Manfred Weber.

Nekaj hvale in nežno kritiko je bilo slišati iz vrst evropskih socialdemokratov in liberalcev, Zeleni in levica so bili kritični zlasti glede okoljskih in socialnih tem, zelo ostri pa evroskeptiki in nacionalisti.

Predstavnik Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Antoni Legutko je ocenil, da EU ni v boljšem položaju kot pred petimi leti, saj še nikdar ni bila bolj neenotna. Junckerju je očital zlasti vsiljevanje absurdne rešitve obveznih begunskih kvot.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window