STA novice / Odzivi na direktivo o avtorskih pravicah: Gre za politični kompromis

Kot je za STA poudarila strokovnjakinja za avtorsko pravo Maja Bogataj Jančič, poslanci niso prisluhnili opozorilom stroke in so podprli tako novo sorodno pravico za založnike z 11. členom kot tudi obveznost za filtriranje vsebin 13. člena ter pozabili na mnoge izjeme in omejitve. Želi si, da bi se lahko predlogi v trialogu EU - komisija - svet za končno besedilo direktive vsaj popravili in da bi prisluhnili stroki.

Akademiki s področja ekonomije in prava intelektualne lastnine so namreč že v skupnem pismu evropskemu parlamentu pred današnjim glasovanjem med drugim zavrnili trditve, da bodo predlogi povečali pravno varnost ter da internet ne bo filtriran in ne bo omejeval svobode izražanja.

Po oceni Maje Bogataj Jančič so trenutne rešitve slabše od tistih, ki jih je julija predlagal odbor za pravne zadeve Juri, saj so poslanci vlagali dopolnila - teh je bilo okrog 200 - na predlog, ki ga je pred dvema letoma objavila Evropska komisija in ga Slovenija ni podprla. To pa bo zdaj osnova za trialog, končno različico, če bo sprejeta, pa bo nato treba implementirati še v nacionalno zakonodajo.

Strokovnjakinja trdi, da bo obveznost licence, ki se je na trgu ne da kupiti, povzročila, da jo bodo nekoč morda kupile velike platforme, male pa ne. Enako se bo po njenem mnenju zgodilo z obveznostjo filtriranja, saj je to tehnično edina možnost, če ne smeš imeti na spletu avtorsko varovanih del. Po tej direktivi bodo zavezanci vsi, razen neke posebej določene nekomercialne platforme, kar po mnenju Maje Bogataj Jančič ni rešitev, ker se bo "na koncu smejal Google: on bo imel filtre, on bo lahko kupil licenco, ali pa jo bo dobil zastonj, ostali bodo propadli."

Tudi v Piratski stranki Slovenije so prepričani, da so evropski poslanci danes sprejeli dopolnila, ki bodo omogočila cenzuro, monopolizacijo in korporativizacijo interneta in odpravo svobode na internetu. "Pirati menimo, da je to katastrofa vseevropskih razsežnosti, saj pomeni poraz razuma in zagovarjanja pravic ljudi ter zmago apetitov globalnih korporacij," so zapisali v odzivu na glasovanje.

Predsednik stranke Rok Andree je za STA ocenil, "da so velike politične stranke pod vplivom založnikov" sprejele 11. in 13. člen "v najbolj problematični obliki", torej z najslabšimi dopolnili. "Evropski parlament bo očitno slepo upal, da bodo ti členi delovali, kljub temu, da je bilo dokazano, da ne bodo in bodo imeli katastrofalne posledice za družbo in gospodarstvo. Zdaj ostaja samo še upanje, da bodo vlade pametnejše in da bo zakonodaja v trialogu spremenjena na način, da temu ne bo tako," je poudaril.

Po oceni predstavnikov ustvarjalcev je izglasovana direktiva izraz političnega soglasja, da je treba avtorje zaščititi oziroma da je stanje z regulacijo boljše kot brez nje, je za STA ocenil predstavnik avdiovizualnega sektorja Klemen Dvornik. Tudi po besedah Rudija Zamana iz avtorske in založniške organizacije Sazor sprejem predloga kaže željo po konstruktivnem sodelovanju in "prvi korak k reševanju vprašanja zaščite avtorskih pravic na internetu in v elektronskih medijih".

Enako meni Darjo Rot, predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije. Kot prednost direktive vidi v tem, da se bo Youtube na dolgi rok izenačil z delovanjem drugih portalov, ki ponujajo glasbo, kot sta Spotify in Deezer, ker ti v tem trenutku plačujejo vsaj dvajsetkrat več od prvega. "Če si predstavljate, da Youtube lahko deluje v Sloveniji, pa sploh nima pogodbe s kolektivno organizacijo. Torej deset let Youtuba v Sloveniji pomeni nič za slovenski kreativni sektor. Zdaj pa bo primoran skleniti nek dogovor, če bo hotel uporabljati vsebine. Jaz to vidim kot velik korak naprej," je za STA dejal Rot.

Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare pa je za STA dejala, da težko ocenjuje, kaj je prineslo današnje glasovanje, to bo mogoče le, ko pridobijo zadnjo različico besedila z vsemi popravki in približevalnimi predlogi, kot jih je dal poročevalec za direktivo Axel Voss. Še vedno je to po njenih besedah le začetek zgodbe, direktiva pa politični kompromis, ki ni idealen za nobeno stran. "Prepričani smo, da bo v nadaljevanju možno doseči kakšna izboljšanja in popravke, tako da ne bo pretirano posegla v uporabniško izkušnjo na internetu," je dodala Špela Stare.