STA novice / Na Pravni fakulteti soočenje stališč različnih deležnikov o avtorskih pravicah

Okroglo mizo z naslovom Evropa potrebuje dobro reformo avtorskega prava so pripravili inštitut Danes je nov dan, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Inštitut za intelektualno lastnino, Zavod Državljan D ter Opening Up Slovenija, ki je iniciativa različnih organizacij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan. K besedi so povabili zelo različne deležnike.

Preden so prvi govorci predstavili svoja stališča, se je uvodoma pri širšem ozadju, ki je botrovalo k predlogu direktive, pomudil Klemen Podobnik s Pravne fakultete. Razprava o direktivi je po njegovem mnenju izgubila fokus, tako nasprotniki kot podporniki so večkrat sklicujejo na iskanje ravnotežja, kar je v avtorskem pravu in pravu intelektualne lastnine nemogoče.

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost ugotavlja, kot je dejal Miro Pušnik, da bi predlagana direktiva lahko ogrozila nemoteno izvajanje javne službe v knjižnicah. Poleg najspornejših 11. in 13. člena, jih moti tudi "zelo ohlapno napisan" drugi člen. Po njegovem je ključen problem, da se zakonodajalci niso vprašali, kaj je internet, komu služi in čigav je. Ta problem bi morale rešiti organizacije, kot je na primer World Wide Web Consortium iz Cerna.

Ta tema je tako zelo polarizirajoča in neverjetno razdvaja javnost, "skoraj nemogoče se je o njej pogovarjati", je izpostavil Žiga Vrtačič z inštituta Danes je nov dan. To po njegovem mnenju dokazuje tudi nenadna odločitev dveh predvidenih govorcev, da ne bosta sodelovala na današnji okrogli mizi, Gregorja Štibernika z Zavoda Aipa in Luke Novaka iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja, Sazor. Vrtačič je sicer ob primerjavi 11. in 13. člena z realnim svetom še zavrnil navedbe, da so Googlovi plačanci in da zato kritizirajo direktivo.

V vlogi raziskovalca in nacionalnega glasnika tehnologije je spregovoril Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan. Internet je po njegovih besedah socialni kristal. Z njim je treba ravnati enako previdno kot z dejanskim kristalom, da ga ne uničimo in odkrušimo. S pravim prijemom ga lahko tudi izboljšamo, a ne s trenutno direktivo. Med členi iz direktive je omenil zapostavljen tretji člen: "Ta člen dovoljuje akademskim institucijam uporabo tudi komercialnih materialov za analizo besedil in podobno. Medtem ko naj bi komercialna podjetja tega ne bi počela. Poraja se vprašanje, ali bo tudi znanje obdavčeno."

Stališče do direktive so podali tudi direktor zavoda Državljan D Domen Savič, ki je bil kritičen do tega, da se "konstantno borimo okrog osnovnih definicij, kaj je internet", Mojca Jarc z ministrstva za javno upravo, Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo, neodvisni digitalni strateg in umetnik Vuk Čosić, ki meni, da je internet postal "prostor strahu", ter Vesna Čopič z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ta je opozorila, da je Slovenija v nevarni situaciji, ker vlada (še) ni sprejela skupnega stališča o tej problematiki, in ker ni ocene, kaj bi predlagana direktiva prinesla izključno za slovensko skupnost.

V razpravo, ki jo je povezovala Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino, se je med drugimi vključil tudi Nikola Sekulović iz skupine Dan D, ki je opozoril na svoje pravice. Od slovenskih evropskih poslancev je bil na današnji razpravi prisoten le Igor Šoltes (Zeleni).

Evropski poslanci bodo o direktivi ponovno glasovali na plenarnem zasedanju prihodnji teden.