STA novice / Odbori DZ skozi prvo šesterico kandidatov za ministre (zbirno)

V dveh delih je potekala predstavitev kandidata za notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je po večurnem zaslišanju vendarle dobil podporo večine članov odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za takšen sklep je glasovalo deset poslancev, proti pa jih je bilo sedem.

V predstavitvi je sicer magister javne uprave, ki trenutno vodi Center za obveščanje Kranj, izrazil prepričanje, da bo funkcijo ministra za notranje zadeve opravljal dobro, pri čemer bo njegovo vodilo zagotavljanje pogojev za varnost ljudi in njihovega premoženja. V predstavitvi pred matičnim odborom je kandidat LMŠ kot prioriteto izpostavil predvsem obvladovanje migracij.

Napovedal je, da bo policija dosledno izvajala nadzor schengenske meje, razmere pa zaenkrat ne dopuščajo odstranitve tehničnih ovir na meji s Hrvaško.

Je pa izpostavil, da bo za obvladovanje migrantske krize treba zagotoviti več proračunskih sredstev, predvsem zato, ker se policija sooča z resnimi kadrovskimi težavami. Kandidat za ministra pri tem izpostavlja predvsem promocijo policijskega poklica med mladimi.

Tudi pri Miru Cerarju, kandidatu za zunanjega ministra na predlog SMC, je zaradi številnih vprašanj po treh urah odbor za zunanjo politiko sejo prekinil in jo zvečer nadaljeval. Odbor je njegovo predstavitev kot ustrezno podprl z devetimi glasovi za in nobenim proti.

Cerar je napovedal, da si bo prizadeval za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko. Pri odnosih s Hrvaško se bo zavzemal za uveljavitev arbitražne razsodbe o meji med državama.

V zvezi z ravnanjem Slovenije glede vstopa Hrvaške v schengensko območje v času, ko Sodišče EU še ni razsodilo o slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji, je Cerar ponovil, da je vstop Hrvaške v schengen v interesu Slovenije ob seveda sto odstotnem izpolnjevanju pogojev, ki jih zaenkrat še ni izpolnila in med katerimi "je tudi spoštovanje vladavine prava, torej tudi arbitražne odločbe, njena implementacija".

Dodal je, da si želijo na katerokoli ravni obnoviti pogovore s Hrvaško in preveriti, ali je še pred odločitvijo Sodišča EU "mogoče najti kak sporazum, ki bo pomenil implementacijo arbitražne odločbe".

Zatrdil je, da je Slovenija jedrna članica Evropske unije. Ocenil je, da je treba odnosom z ZDA posvetiti več pozornosti, glede odnosov z Rusijo pa ugotovil, da so tradicionalno dobri. Potrdil je, da mora Slovenija še naprej aktivno pomagati državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v evroatlantske povezave.

Članice in člani odbora DZ za notranje zadeve so tudi predstavitev kandidata za ministra za javno upravo Tugomirja Kodelje z desetimi glasovi za in petimi proti ocenili kot ustrezno. Kodeljeva vizija je moderna, učinkovitejša in bolj vitka javna uprava, vendar ne v smislu samega zmanjševanja.

Kot najpomembnejše je izpostavil, da se gradi sodobna javna uprava, ki bo strokovno in učinkovito podprla državljane ter omogočala konkurenčen poslovni okvir.

Zaslišanje ministrskega kandidata Kodelje je ob daljši prekinitvi trajalo več kot šest ur. Člane odbora pa je zanimalo zlasti stališče Kodelje glede pogajanj s sindikati javnega sektorja. Kot je dejal, je vsaka bojazen sindikatov, da se ne bi želeli korektno pogovarjati in iskati rešitev, odveč, o konkretni višini sredstev, do katere bi bil pripravljen popustiti v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, pa ni želel govoriti.

Kodelja je še napovedal, da bodo takoj po sestavi vlade preučili možnosti sprememb enotnega plačnega sistema. Ni pa konkretno odgovoril na vprašanje, če zagovarja izvzetje Slovenske vojske iz tega sistema.

Kar nekaj vprašanj so imeli poslanci za kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, na koncu pa so njegovo predstavitev z devetimi glasovi za in štirimi proti ocenili kot ustrezno.

Pikalo je med prioritetami svojega dela navedel analizo izvajanja strateških dokumentov, pripravo novih ter povečanje sredstev za izobraževanje. Ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol namerava spoštovati, ne bo pa to vprašanje prioriteta, je napovedal.

Glede koncesij zasebnim šolam je dejal, da jih je smiselno podeliti tam, kjer takšne šole prinašajo drugačne pedagoške pristope in programe, ne pa tam, kjer gre za podvajanje.

Glede novega zakona o visokem šolstvu je dejal, da je potreben in da se bo potrudil, da ga sprejmejo še v tem mandatu, a da se mora najprej seznaniti, kakšna so mnenja vseh vpletenih o tem.

Tomaž Lisec (SDS) je sicer kandidatu očital, da je dobršen del tistega, kar je povedal v uvodni predstavitvi, prekopiral že z z zaslišanja pred odborom DZ kot kandidat za ministra leta 2013, Jelka Godec (SDS) pa je dejala, da v njegovi predstavitvi ni našla konkretnih ukrepov.

Brez večjih zapletov sta potekali zaslišanji kandidatov za kmetijsko ministrico in za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tako predstavitev kandidatke za kmetijsko ministrico Aleksandre Pivec z 10 glasovi za in šestimi proti ocenil kot ustrezno. Kandidatka je pri prioritetah med drugim navedla zagotavljanje varne hrane, odziv na podnebne spremembe in pripravo na prihodnjo finančno perspektivo.

Pivčeva je med cilji ministrovanja na podlagi koalicijske pogodbe navedla povečanje samooskrbe s kakovostno hrano znanega porekla, zagotavljanje višje dodane vrednosti za slovenske pridelke in promocijo lokalno pridelane hrane, dobro obveščenost potrošnikov o izvozu živil ter korektne odnose v celotni prehranski verigi.

Veliko pozornost namerava nameniti upravljanju s tveganji, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter težavam zaradi staranja prebivalstva na kmetih in pogojem za mlade prevzemnike kmetij. Želi čim bolj učinkovito upravljanje z državnimi gozdovi.

Pomembno bo pripraviti podlage za črpanje evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi, je poudarila ter se zavzela za sodelovanje vseh deležnikov, od stroke, kmetovalcev do politike.

Člani odbora iz vrst opozicije so bili kritični, da kandidatka ni ponudila konkretnih odgovorov, kako in kdaj bodo posamezni ukrepi izvedeni, ter da ni sodelovala pri pisanju koalicijske pogodbe.

Odbora DZ za gospodarstvo in zadeve EU sta medtem predstavitev kandidata za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Marka Bandellija ocenila kot ustrezno z 19 za in devetimi proti.

Bandelli je poudaril, da je treba obstoječo finančno perspektivo 2014-2020 pripeljati do konca ter pri tem počrpati največ evropskih sredstev. Če bodo na določenih programih ostajala sredstva, jih bo treba prerazporediti, pri čemer ne izključuje niti spremembe operativnega programa.

Začeti se bo treba pripravljati tudi že na nov večletni finančni okvir EU, ko naj bi bilo Sloveniji vsaj po predlogu Evropske komisije na voljo 3,1 milijarde evrov, kar je devet odstotkov manj kot zdaj.

Želi si tudi, da vladna služba preraste v ministrstvo ter pod okrilje dobi tudi del lokalne samouprave.