STA novice / Dogovorjen vsebinski in formalni okvir sodelovanja petorčka in Levice (tema)

Omenjene stranke so sporazum danes parafirale, veljati pa bo začel, ko ga bodo podpisali predsedniki vseh šestih strank. To se bo zgodilo predvidoma po potrditvi dokumenta na organih strank v skladu z notranjimi strankarskimi pravili, so potrdili v LMŠ.

V sporazumu sicer uvodoma ugotavljajo, da so volivci na državnozborskih volitvah zavrnili projekt desnice ter se večinsko izrekli levo in sredinsko. Zato so se stranke zavezale k projektnemu sodelovanju, da bi v mandatu 2018-2022 v največji možni meri udejanjile večinsko voljo ljudstva, izraženo na volitvah.

Našli so se pri zdravstvu in sociali, razhajanja pri obrambi in privatizaciji

Podpisnice ugotavljajo, da so v koalicijski pogodbi, ki je priloga sporazuma in so jo uskladile konec julija, našle skupne rešitve za izboljšanje kakovosti in dostopnosti javne zdravstvene oskrbe, zmanjšanje stopnje revščine, dvig minimalne plače nad raven praga tveganja revščine in izločitev dodatkov iz njene definicije.

Prav tako so našle skupni jezik glede dviga in ureditve pokojnin, spodbujanja rednih zaposlitev, boja proti prekarnosti in za krepitev ekonomske demokracije ter zadružništva, izboljšanja infrastrukture javnega potniškega prometa ter izboljšanje dostopnosti najemnih stanovanj.

Prav tako so našli rešitve za prehod na obnovljive vire energije in omejevanje onesnaževanja, skrb za dobrobit živali, trajnostno naravnano kmetijstvo in ohranitev podeželja, razvojno usmerjenost s povečanjem javnih sredstev za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, krepitev demokracije z reformo medijske zakonodaje ter za povečanje vpliva državljanov na izbor nosilcev političnih funkcij ter izvajanje politik. Soglasni so tudi pri zavezanosti miru in nenasilju v mednarodnih odnosih, izhaja iz parafiranega sporazuma.

Po protokolu pa se Levica kot opozicijski partner manjšinske vlade lahko izvzema iz izvajanja ukrepov, ki bi pomenili privatizacijo, manjšanje pravic zaposlenih ali povečevanje prekarnosti, povečevanje družbenih neenakosti, omejevanje človekovih pravic in svoboščin, podrejanje učnih in raziskovalnih procesov gospodarstvu, višje izdatke za obrambo, vstopanje tujega kapitala v slovensko infrastrukturo ali njeno privatizacijo in nižanje okoljskih standardov. Izvzela se bo lahko tudi iz zunanjepolitičnih ukrepov, ki ne izhajajo iz kulture miru in nenasilja.

V končnih določbah so določili tudi projekte, ki se jim bodo posvetili v letu 2018. Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači.

Kot je po parafi pojasnil koordinator Levice Luka Mesec, so v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata. Glede minimalne plače pa ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol.

Levica podpira proračun in ne nasprotuje ministrskim kandidatom

Protokol sicer določa koordinacijo Levice z manjšinsko vlado, ki je "redno mesečno srečanje vseh strank, podpisnic sporazuma". Sklicuje ga premier. Odločanje na koordinaciji poteka s konsenzom, pri čemer so podpisniki enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru. Protokol predvideva tudi možnost izredne koordinacije.

Program dela, nosilce in časovnico izvedbe projektov za naslednje leto določa koordinacija ob uskladitvi proračuna ter rebalansa proračuna za naslednje leto. Po šestih mesecih od sprejetja časovnice se izvajanje načrta dela obravnava na posebnem izrednem srečanju koordinacije.

Proračun in proračunske dokumente bodo obravnavali izven rednih srečanj, v postopke priprave proračuna pa bo Levica vključena že od začetka.

Levica je po predhodnem usklajevanju zavezana k podpori vladni koaliciji pri glasovanjih o mandatarju, predsednika in podpredsednikov DZ, predsednikov in podpredsednikov delovnih teles v DZ ter proračunu in rebalansu. Po predhodnem posvetovanju pa je zavezana tudi k nenasprotovanju listi kandidatov za ministre.

Hkrati se bodo izogibali vlaganju in podpori interpelacij zoper ministre ter zaupnice ali nezaupnice vladi, pa tudi zahtevam po razrešitvi predsednika in podpredsednikov državnega zbora in delovnih teles.

Če ne bo šlo z Levico, lahko vlada podporo išče drugje

Protokol predvideva usklajevanje o skupnih partnerskih projektih, katerih nosilec je vlada, ter tistih, katerih nosilec je Levica. Poslanci strank podpisnic bodo na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirali medsebojno usklajene predloge, četudi protokol ne zanika pravice poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

S sporazumom, ki so ga parafirali, ne pa tudi še podpisali danes, se bodo bodoči vladni partnerji zavezali, da bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico. Če to ni mogoče, in se Levica izvzame, pa s tem pa dobi vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah, izhaja iz besedila.

Če želijo poslanci strank podpisnic podpreti predloge drugih opozicijskih strank, morajo o svoji nameri obvestiti sopodpisnice sporazuma, potencialno podporo pa uskladiti z njimi.