STA novice / Po francosko-nemškem dogovoru še veliko odprtih vprašanj o proračunu evrskega območja (dopolnjeno)

Pariz in Berlin želita novi proračun območja z evrom vzpostaviti do leta 2021. Financiral naj bi investicije v območju s skupno valuto in še posebej podprl revnejše države članice. Tako bi se območje z evrom lahko uspešneje odzvalo na razlike med gospodarstvi, je po srečanju z Merklovo v Nemčiji v torek dejal Macron.

Proračun naj bi imel lastno upravljalsko strukturo in bil "resnični proračun z letnimi prihodki in izdatki", je dejal francoski voditelj. Ni pa želel govoriti o velikosti takšnega proračuna, saj naj bi o tem razpravljali z drugimi članicami območja, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Odprto je tudi vprašanje zagotavljanja prihodkov proračuna, je dodala Merklova. Med možnostmi so direktni prispevki držav članic, davek na finančne transakcije ali sredstva EU.

Merklova in Macron sta se z dogovorom srečala na pol poti. Macron je sprva želel tako skupnega finančnega ministra območja z evrom kot tudi proračun. Idejo o ministru je Berlin že zatrl.

Na drugi strani je Nemčija izražala precej pomislekov, da bi proračun območja skupne valute pomenil nezaželeno podporo državam, ki odlašajo z reformami in zaostajajo za vodilnimi članicami območja z evrom. V zadnjem obdobju se je Merklova omehčala pod pogojem, da bi šlo za proračun v višini "nižjega ranga dvomestnih milijardnih evrskih številk".

Čeprav je na svojo stran pridobil Merklovo, pa Macrona sedaj čaka še precej dela z drugimi od skupno 19 članic območja z evrom, ki morajo prav tako pritrditi skupnemu proračunu. Viri v Bruslju so jasni, da "nekatere države ne bodo zadovoljne", navaja AFP. Konkretnih držav pri tem ni bilo omenjenih, je pa med drugim nestrinjanje s takimi idejami v preteklosti izrazil nizozemski premier Mark Rutte.

Merklova pa se bo morala za skupni proračun območja z evrom boriti tudi v svojih vrstah. Bavarski ministrski predsednik Markus Söder iz vrst CSU ji je namreč danes očital, da je popustila pri proračunu območja z evrom v zameno za napredek pri dogovoru o reševanju migrantskega vprašanja. "Ne moremo tlakovati poti za dodatne proračune v senci ali skušati zamajati stabilnosti valute," je bil oster.

Macron se sicer v javnosti strateško še vzdržuje izjav o podrobnostih morebitnega proračuna. Je pa danes nekaj več o francoskih željah izdal francoski gospodarski in finančni minister Bruno Le Maire. Za radio Franceinfo je pojasnil, da bi Francija želela začeti s proračunom v višini "0,2, 0,4, 0,5" odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ko so ga povprašali o konkretni številki, je dejal, da bi vsota med 20 in 25 milijard evri služila kot "dobro izhodišče" - to bi bilo 0,2 odstotka skupnega BDP 19 držav z evrom.

Le Maire je ob tem povedal, da sta pri vprašanju višine proračuna Pariz in Berlin še vsaksebi.

Dogovor je danes pozdravil tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Označil ga je kot spodbudnega, čeprav nejasnega glede podrobnosti. Poudaril je, da gre za prvo konkretno tovrstno pobudo od članic območja evra.

Ob skupnem evrskem proračunu sta se Merklova in Macron zavzela tudi za krepitev evropskega reševalnega mehanizma ESM. Ta naj bi postal evropska različica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bi lahko v sili posojal državam v krizah, ki niso povezane z njihovo zadolženostjo.

Podprla sta še idejo harmonizacije na področju obdavčitve podjetij po celotnem območju z evrom in uvedbe digitalnega davka do konca leta 2018. Takemu davku med drugim ostro nasprotujeta Irska in Luksemburg, ki menita, da bi s tem uničili njuno konkurenčno prednost pri privabljanju velikih tehnoloških multinacionalk.