STA novice / Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij za urejeno področje koncesij za rabo vode

Slovenija je leta 2005 začela urejati koncesije, jih delno uredila in do leta 2012, ko je računsko sodišče ugotovilo, da je stanje neurejeno, je bilo sedem let, ko so nekatere družbe plačevale koncesije, nekatere pa ne. Pozneje so prišli do kompromisne rešitve, ko so se poenotile zadeve za nazaj in določila enotna cena za koncesije, je na današnji novinarski konferenci spomnil direktor Dane in predsednik sekcije proizvajalcev brezalkoholnih in alkoholnih pijač pri zbornici Marko Hren.

Od takrat, torej od leta 2013, pa do danes pa se stanje po njegovih besedah ni spremenilo. Trenutno se v državi za rabo vodo plačuje koncesija v višini od 4,9 do 10,8 evra na kubični meter, medtem ko je ta v Italiji 0,2 evra.

"To je takšna anomalija, da nimam besed. Ne želimo nič drugega, kot primerno konkurenčno okolje glede na okoliške države. Zakaj? Ker s teh držav prihaja pijača na naš trg," je poudaril in dodal: "Apeliramo na vse državne uradnike, da se ta zadeva čim prej reši." Ob tem je pojasnil, da nimajo sogovornika, da bi to uredili.

Še posebej pa jih žalosti, ker se je vmes poleg plačevanja koncesij od načrpanih vod iz lastnih vrtin pojavilo, da bodo morali plačali tudi uporabnino za vodo iz vodovoda. "Zaradi nesposobnosti državnih uradnikov niti ne vemo, koliko bomo morali plačati," je poudaril Hren in dodal, da vedo pa, da bodo morali plačati za nazaj, tudi za leti 2016 in 2017.

Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc je predstavila poslovanje sektorja v lanskem letu. Čisti prihodki od prodaje so se lani v medletni primerjavi zvišali za 3,7 odstotka na 236,64 milijona evrov, čisti dobiček pa za 30,2 odstotka na 20,27 milijona evrov.

Po Hrenovih pojasnilih so se prihodki od prodaje lani predvsem povečali zaradi izvoza. Prihodki od prodaje na tujih trgih so se namreč zvišali za 11,1 odstotka na 47,43 milijona evrov. Delež prodaje na tujem se je tako povzpel na 20,1 odstotka, kar je 7,5 odstotka več kot leto prej.

Kot je pojasnila Zagorčeva, največ k celotnim prihodkom in prihodkom na tujem prispeva proizvodnja piva. V celotnem kolaču ta predstavlja 66 odstotkov vseh prihodkov ali 154,81 milijona evrov, medtem ko prihodki od prodaje pivovarjev na tujem predstavljajo 68 odstotkov ali 32,17 milijona evrov.

Preostalo pa odpade na proizvodnjo brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod. Ti proizvajalci ustvarijo 27 odstotkov panožnih prihodkov od prodaje ali 63,92 milijona, na tujih trgih pa 29 odstotkov ali 13,66 milijona evrov.

V tej dejavnosti je bilo lani 87 podjetij, ki so imela 1208 zaposlenih. Dodana vrednost na zaposlenega se je ustavila pri 71.380 evrov, kar je 9,6 odstotka več kot leto prej, dodana vrednost dejavnosti pa pri 86,22 milijona evrov, kar predstavlja 6,1-odstotno rast, je še navedla direktorica zbornice.

Pijačarska podjetja so se lani bolj ozirala po tujih trgih. Kot je pojasnil Hren, so namreč le spoznala, da slovenski trg ni zadosten, pa tudi poraba pijač na prebivalca ne raste, še celo malo stagnira.

"To nam je dalo nova krila, še posebej, ker smo v teh letih močno delali na razvoju svojih blagovnih znamk, nismo vsi podlegli trendu proizvajanja trgovskih znamk. To se nam v zadnjem času zelo pozitivno odraža, ker potrošniki le prepoznajo razliko kakovostnih pijač in manj kakovostnih pijač," je poudaril.

Hren je sicer kot pozitivno zadevo v sektorju izpostavil leta 2016 podpisan projekt zaveze odgovornosti. S tem so se proizvajalci pijač med drugim obvezali, da bodo zmanjšali vsebnost sladkorja v pijač. "Mnoge druge evropske države ne morejo verjeti, kako smo to uspeli. To je zelo pozitivno in dokaz, da se da, če se hoče. Enako bi si želeli tudi pri koncesijah," je še dejal.