STA novice / Odbor DZ za izobraževanje podprl predlog novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (dopolnjeno)

Predlog novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po mnenju poslanke Jasne Murgel (SMC) prinaša pomembne rešitve, ki bodo olajšale vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalno okolje.

Novela je namenjena predvsem uvedbi sprememb v korist otrok in po njenih navedbah bistveno ne posegajo v koncept zakona oz. usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, predvsem v povezavi s spremljevalci otrok s posebnimi potrebami. Poudarila je, da se s predlaganimi rešitvami sledi osnovnemu cilju enakovrednega vključevanja vsakega učenca s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni sistem. Tako na novo opredeljujejo vlogo spremljevalcev pri tistih skupinah otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri pouku in ni omejena zgolj na fizično pomoč, ampak tudi na vse druge oblike pomoči.

Prav tako odpravljajo razlikovanje med stalnim spremljevalcem zgolj na nekatere otroke s posebnimi potrebami in začasnim spremljevalcem za druge otroke ter določajo obveznost financiranja spremljevalcev s strani pristojnega ministrstva. Novela med drugim prinaša novosti pri oblikovanju komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki bo sestavljena glede na potrebe posameznega otroka. Vse to bo urejeno s pravilnikom, ki ga bo pristojno ministrstvo moralo sprejeti na podlagi zakona.

Dosedanja sestava komisij, brez možnosti izbire ustreznih specialistov, se je v praksi po oceni Murglove pokazala za neracionalno in nepotrebno. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami zdaj odloča komisija zavoda za šolstvo. V Sloveniji je zdaj okoli 11.000 takšnih odločb.

Predlog novele zakona je februarja v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Murglovo, z dopolnili so po njenih besedah sledili večini pripomb, ki so bile izražene od zainteresirane javnosti.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport po navedbah državne sekretarke Andreje Barle Lakota predlog podpirajo, ker daje podlago strokovni avtonomiji presojanja. Gre za ključno vprašanje pravičnosti in enakopravnosti, kakšen način pomoči ustreza posameznemu otroku oz. ali je sploh ta postopek potreben, je pojasnila.

Pomanjkljivosti, na katere je opozorila zakonodajnopravna služba DZ, so z dopolnili ustrezno odpravili.

V razpravi je bilo izrečenih tudi nekaj kritik na račun novele. Spomenka Valušnik, ki vodi društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice, se strinja s prenovljenim zakonom, a je hkrati prepričana, da bi ga bilo treba sprejeti po rednem postopku, še prej pa organizirati široko razpravo strokovne in zainteresirane javnosti.

V razpravi so poslanci izrazili podporo zakonski noveli. Branko Zorman (SMC), Bojana Muršič (SD) in Miha Kordiš (Levica) so dejali, da gre zakon v pravo smer, v korist otroka. Ljudmili Novak (NSi) se "ta poteza zdi dobronamerna, tudi v korist otroka". V največji opozicijski stranki SDS imajo na zakon nekatere pomisleke, zato novelo po navedbah Jelke Godec ne bodo podprli, a ji tudi ne bodo nasprotovali.

Odbor je nato v okviru druge nujne seje po skrajšanem postopku podprl predlog spremembe zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov, ki ga je v postopek vložil poslanec Peter Vilfan (DeSUS). Kot je dejal, gre za minimalno terminsko spremembo. Nov zakon je bil sprejet leta 2015 in je predvideval ustanovitev posebnega sklada do 1. septembra 2016. Če v določenem času v skladu ne bo dovolj vplačil, je zakon predvideval njegovo ukinitev.

"Vmes smo 23. junija 2017 sprejeli nov zakon o športu, ki je prvič predvidel tudi možnost sklepanja pogodb o zaposlitvi, ki upoštevajo posebnosti v športu," je dejal. Po njegovih besedah se je še posebej v zadnjem času izkazalo, da v nekaterih športnih panogah obstaja interes, na primer za rednim zaposlovanjem nogometašev, kar pomeni, da bi imeli tudi redne vplačnike v sklad. Glede na to je Vilfan predlagal, da se morebitna likvidacija sklada preloži na 31. december 2019, kar je odbor tudi podprl.