STA novice / Odločitev ustavnega sodišča bi lahko zamaknila dokončanje šentviškega predora

Na ustavno sodišče se je v tej zadevi obrnilo upravno sodišče, ki je prekinilo postopek odločanja o tožbi dedičev enega od lastnikov zemljišč na območju kompleksa šentviškega predora na gorenjski avtocesti v upravnem sporu zoper odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je Darsu kot investitorju dal gradbeno dovoljenje za dokončanje kompleksa z izgradnjo manjkajočih dveh priključkov.

Upravno sodišče je vložilo zahtevo, naj ustavni sodniki ocenijo ustavnost druge alineje prvega odstavka 54. člena zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je sicer s sprejemom novega zakona lani jeseni v okviru celovite prenove gradbene prenehal veljati, a se uporablja še do 1. junija letos.

Upravno sodišče je namreč mnenja, da je izpodbijana določba, ki kot dokazilo o pravici gradnje objektov državnega pomena določa tudi potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju, v neskladju s 33. členom ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja.

Ustavno sodišče je spomnilo, da je že sprejelo stališče, da pravica graditi, ki jo investitor pridobi s pravnomočnim oziroma dokončnim gradbenim dovoljenjem, po naravi stvari vsebuje tudi pravico do posesti in uporabe nepremičnine v obsegu, ki ga investitor potrebuje za gradnjo.

Izpodbijani del zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je med dokazila o pravici graditi, ki jih je določal zakon o graditvi objektov - tega je lani jeseni nadomestil novi gradbeni zakon - poleg izpiska iz zemljiške knjige, notarsko overjene pogodbe in pravnomočne sodne ali upravne odločbe dodal še nekatera druga dokazila. Med temi je bilo tudi potrdilo pristojnega sodišča. da niso dokončani zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju.

Ustavno sodišče je zapisalo, da tako potrdilo po svoji vsebini ni listina, ki bi dokazovala, da je investitor že pridobil lastninsko pravico, ali drugo stvarno pravico, ali katero drugo pravico, na
podlagi katere bi lahko na določenem zemljišču izvajal gradnjo, saj dokazuje le to, da zapuščinski postopki v povezavi s temi zemljišči še niso dokončani, potek zapuščinskega postopka pa na sam prehod lastninske pravice na stvareh umrlega lastnika ne vpliva.

Ustavni sodniki so poudarili, da je postopek za pridobitev lastninske pravice oziroma služnosti samostojen upravni postopek, ki ga je bil investitor dolžan izvesti šele po končanju zapuščinskega postopka. Izpodbijana določba mu je medtem omogočala, da je lahko začel graditi objekte državnega pomena, ne da bi pred tem uredil razmerje z zapustnikovimi dediči kot skupnimi lastniki zemljišč, na katerih je bila načrtovana prostorska ureditev.

V nadaljevanju je pritrdilo upravnemu sodišču, da gre za primerljiv primer tistemu, na podlagi katerega je februarja 2016 glede dela energetskega zakona odločilo, da so glede na obseg rabe nepremičnine s strani investitorjev gradnje energetske infrastrukture omejitve lastnikov nepremičnin in njihove obveznosti, da dopustijo takšno rabo nepremičnine, takšne narave, da pomenijo poseg v pravico do zasebne lastnine.

Ustavno sodišče sicer priznava, da je bila izpodbijana ureditev iz zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor primeren ukrep za hitrejše in bolj usklajevano vodenje infrastrukturnih projektov državnega pomena in s tem tudi za doseganje nekaterih ustavno dopustnih ciljev, a izpodbijana ureditev po oceni ustavnih sodnikov ne prestane testa sorazmernosti v ožjem pomenu.

Razlastitveni upravičenec bi moral namreč izkazati nujnost postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in to tudi tako, da bi pri sodišču položil znesek v višini zakonsko predvidene odškodnine za nepremičnino in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine.

Ker v zakonu ni bilo predvideno plačilo ustrezne denarne odškodnine za čas do konca razlastitvenega postopka, je izpodbijana določba po preprilanju ustavnega sodišča pomenila prekomeren poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine.

Zdaj bo o tožbi dedičeve enega od lastnikov zemljišč na območju kompleksa šentviškega predora lahko odločilo upravno sodišče. Na podlagi njegove odločitve bo nato jasno, v kolikšni meri bo to zamaknilo izvedbo tega dolgo pričakovanega projekta, katerega del je tudi obnova dela Celovške ceste.