STA novice / Pravnika Zagorc in Toplak dopuščata možnost vpliva DZ na datum ponovljenega referenduma (tema)

Iz poslanskih vrst je bilo te dni slišati stališča, da bi bilo smiselno prihajajoče državnozborske volitve in referendum o zakonu o drugem tiru, ki ga mora Državna volilna komisija (DVK) po razveljavitvi vnovič razpisati, opraviti na isti dan, saj bi s tem privarčevali nekaj davkoplačevalskega denarja.

Ustavno sodišče je sicer v odločbi, v kateri je za neustavne razglasilo določbe referendumske zakonodaje o sodelovanju vlade v kampanji, zapisalo, da po vročitvi odločitve vrhovnega sodišča Državna volilna komisija v dveh dneh s sklepom določi nov datum glasovanja, pri čemer mora glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo.

Izredni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanski pravni fakulteti in namestnik člana DVK Saša Zagorc je ob tem za STA pojasnil, da pri tem "ne gre za ponovni razpis referenduma kot celote, temveč za datum glasovanja in ponovitev kampanje, pri čemer se ustavno sodišče ne opredeli, ali mora biti kampanja ponovljena v celoti ali po načelu sorazmernosti zadošča krajša od sicer predvidene, ker smo eno, sicer deloma 'defektno', že imeli. Sam bi za vsak slučaj vztrajal na celotni."

Ustavno sodišče je torej odredilo način izvršitve svoje odločbe, to pa je po Zagorčevih besedah "posebna tehnika, ki jo uporabi, ko je treba zaradi ugotovljene neustavnosti začasno urediti neko družbeno področje, dokler ga zakonodajalec ne uredi celovito in z demokratično legitimnostjo". Ustavno sodišče ima pri tem dokaj proste roke, vendar mora paziti, da pri tem početju ne posega v obstoječe pristojnosti drugih organov ali pravice posameznikov, je opozoril.

Zato bi lahko bila po njegovem mnenju sporna razlaga, da je ustavno sodišče s tem načinom izvršitve odločbe zakonodajalcu, torej državnemu zboru, onemogočilo določitev datuma glasovanja, kar je primarno v njegovi pristojnosti, pri čemer lahko z zahtevnejšo večino določi tudi drug datum glasovanja celo v roku enega leta od dneva razpisa referenduma. S tem se strinja tudi redni profesor na katedri za ustavno, upravno in finančno pravo na mariborski pravni fakulteti Jurij Toplak.

A sporna bi lahko bila tudi rešitev, po kateri bi sama DVK lahko določila datum zunaj 45-dnevnega obdobja. "Nemogoče je napovedati, kako bi v primeru pritožbe zoper tako odločitev DVK odločilo ustavno sodišče," je navedel za STA.

Tudi sicer je zadržan pri oceni, katera od razlag situacije, v kateri smo se znašli po odločbi ustavnega sodišča, bi bila ustavna in katera ne. Možnosti je namreč več: po eni lahko torej DVK sama določi datum kadarkoli v obdobju od 30 dni do enega leta po razpisu, druga je, da DVK lahko določi datum v obdobju med 30 in 45 dni po razpisu in DZ ga ne more spremeniti in tretja možnost je, da DVK lahko določi datum med 30 in 45 dnevi po razpisu, a DZ lahko za tem z dvotretjinsko večino datum prestavi na poznejši datum.

Zagorčevo osebno mnenje pa je, da "ne bi bilo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča", če bi DZ sam spremenil odlok o razpisu zakonodajnega referenduma, ki ga je sprejel pred prvim referendumom, in "določil nov datum glasovanja v skladu z zakonskimi omejitvami". Jasnega odgovora na vprašanje, kdaj bi moral DZ to storiti - ali že pred sklepom DVK ali po njem in čigava odločitev potem ostane v veljavi, ni. Se pa razume, da DZ ni dolžan prestaviti datuma glasovanja, je dodal pravnik.

Po njegovem mnenju izgovor, da je treba pohiteti z izvedbo referenduma, ni prepričljiv, "kajti oceno tega bi bilo mogoče prepustiti državnemu zboru". Tudi argument, da je DZ že izčrpal možnost določitve datuma glasovanja s prvim razpisom, se mu "glede na znatne naknadne posege sodnih organov v referendumski postopek in kampanjo ne zdi prepričljiv". "Sam bi zato razlagal referendumsko zakonodajo in odločbo ustavnega sodišča skupaj v smeri, da obvelja navodilo državni volilni komisiji iz odločbe ustavnega sodišča, razen če DZ pravočasno ne odloči drugače".

Nekateri so ob tem opozorili tudi, da bi v primeru, da bo referendum 27. maja, ki se trenutno omenja kot eden od možnih kompromisov strank o datumu državnozborskih volitev, kampanja segla še v čas prvomajskih praznikov. A Toplak poudarja, da to ni sporno. "Ustavno sodišče je opozorilo, da bi šlo za kršitev ustave, če je datum glasovanja med prazniki, a če je med prazniki začetek kampanje, ustava ni kršena. Bistvo kampanje je, da se volivci seznanijo s stališči in argumenti. Če so volivci prvi teden kampanje na dopustu, se lahko v naslednjih treh tednih dovolj informirajo," je še pojasnil za STA.

Poznavalci sicer opozarjajo, da hkratno glasovanje na volitvah in referendumu ne bi prineslo tolikšnega prihranka, kot menijo nekateri, predvsem v delu glasovanja volivcev v tujini. Za volitve tem namreč volilna gradiva pošiljajo avtomatično, medtem ko se morajo za glasovanje na referendumu posebej prijaviti, kar pomeni, da volilno telo ni povsem isto.