STA novice / Odbor DZ zavrnil predloge priporočil dela opozicije o prihodnosti Slovenije

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Jožef Horvat (NSi), sta naš ekonomski in socialni model na dolgi rok nevzdržna, ugotovitve urada za makroekonomske analize in razvoj, OECD in Evropske komisije so podobne. Tudi omenjene institucije namreč opozarjajo, da Slovenijo najbolj ogrožajo negativni demografski trendi, visok javni dolg in okorno poslovno okolje.

To se najbolj kaže na področjih zdravstva, pokojnin, javne uprave, davkov, trga dela, urejanje prostora in družinskih prejemkov.

Horvat je med drugim opozoril, da se bo v prihodnjih 10 letih število državljanov, starih nad 60 let, povečalo za 100.000, rodnost je nizka, soočamo se z begom možganov. Javni dolg je od leta 2008 do leta 2016 narasel z 22,5 na več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Poslovno okolje še vedno zaznamujejo plačilna nedisciplina, poslovne goljufije in birokracija, plače so pretirano obdavčene.

"Z neprijetnimi reformami se ne da nabirati političnih točk, vendar so nujno potrebne, če želimo zagotoviti boljše življenje prihodnjih generacij," je še poudaril Horvat in dodal, da Slovenija v preteklih letih, tudi v času vlade Mira Cerarja, ni naredila nujnih reform oz. modernizacije na področjih negativnega demografskega trenda, visokega javnega dolga in okornega poslovnega okolja.

Tako so pripravili vrsto priporočil vladi, med drugim od nje pričakujejo pripravo predlogov modernizacije zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema, pravosodnega sistema, javne uprave, davčne reforme, poenostavitve delovne zakonodaje, želijo si tudi poenostavitve gradbene zakonodaje in nabora ukrepov za učinkovitejšo družinsko politiko.

Priporočila vladi po oceni državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Tilna Božiča niso potrebna, saj je ta na nekaterih področjih že sprejela ukrepe za izboljšanje, npr. pokojnine, plače in poslovno okolje, s tem tudi nadaljuje.

Ukrepi vlade se po njegovih besedah kažejo tudi v rasti BDP, medtem ko inflacija ostaja na ugodni ravni, podjetja so manj zadolžena kot pred krizo, investicije v državi, tudi tuje, se krepijo. Delež dolga v BDP se znižuje, lani se je ustavil pri približno 75 odstotkih, letos naj bi dosegel 72 odstotkov ali manj.

"Država tudi letos nadaljuje z aktivnim upravljanjem javnega dolga," je poudaril. V začetku mandata Cerarjeve vlade so obresti nanesle preko milijarde evrov, letos bodo po načrtih padle na okoli 800 milijonov evrov. Po Božičevih pojasnilih se nadaljuje tudi postopna javnofinančna konsolidacija - v letih 2018 in 2019 bodo javne finance beležile presežek.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je opozoril, da pokojninska reforma iz leta 2013 še kaže pozitivne učinke, prav tako so že pripravili izhodišča za nove spremembe pokojninske zakonodaje, kar so lani tudi sprejeli socialni partnerji.

Slovenija v zadnjem obdobju tudi beleži znaten upad brezposelnosti in rast zaposlenosti. Tako je danes zaposlenih več kot 80.000 ljudi več kot pred štirimi leti. Zaposlenost se povečuje tudi med dolgotrajno brezposelnimi, katerih skupna značilnost je, da so starejši od 50 let in da imajo malo znanj. Nadaljnje ukrepe na tem področju imajo pripravljene, a ob tem je opozoril, da je to dolgotrajen proces.

Z nizko rodnostjo se soočajo vse razvite države, Slovenija pa se po številu otrok na mater uvršča na povprečje EU. Pogačar je poudaril še, da so v tem mandatu veliko pozornosti namenili prav odpravi varčevalnih ukrepov na področju družin.

V razpravi so večinoma sodelovali poslanci opozicije. Poslanec Levice Franc Trček je denimo ocenil, da se v predlogih vidi, da "se preplitko misli". Kritičen je bil do tega, da v predlogih priporočil ni nikjer zapisan cilj zmanjševanja družbene neenakosti, ki narašča. Glede potrebe po modernizaciji zdravstva pa je dejal, da v predlogu ni opredeljeno, v katero smer naj bi spremembe šle. "V privatizacijo in komercializacijo zdravstva?" je vprašal.

Po mnenju Marka Pogačnika (SDS) pa si bo Slovenija pretekla "štiri leta zapomnila po orkanu po imenu Milojka (Kolar Celarc, ministrica za zdravje op. a.)". Medtem ko je SDS dvakrat predlagala razrešitev Kolar Celarčeve z interpelacijo, pa koalicija temu ni sledila. In stanje na področju zdravstva je danes absurdno, je ocenil.

Poslanec SMC Ivan Škodnik je medtem dejal, da bo Cerarjeva vlada uspešno končala mandat, čeprav ji nekateri tega niso pripisali. Po njegovi oceni je ta vlada uspela, na njeno delo pa je ponosen.