Navigacija Iskanje
Portal TFL

STA novice / V petek izredna seja DZ o prihodnosti Slovenije

ponedeljek, 12.3.2018

Ljubljana, 12. marca (STA) - Izredna seja DZ na temo prihodnosti Slovenije, ki so jo zahtevali poslanci NSi, bo v petek, 16. marca, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Izredni seji bo v ponedeljek sledila redna seja, najverjetneje predzadnja v tem mandatu.

Sklic izredne seje na temo prihodnosti Slovenije je zahtevala poslanska skupina NSi, podpise pa so prispevali tudi poslanci SDS. Prepričani so namreč, da se ključni akterji premalo ukvarjajo z bistveno problematiko, ki pesti državo, in preveč z vsebino nebistvenega pomena. V NSi zato želijo dialog ter več razprave o prihodnosti in rešitvah.

DZ tako med drugim predlagajo, naj vladi priporoči pripravo predloga učinkovite posodobitve zdravstvenega in pokojninskega sistema, davčne in pravosodne reforme ter poenostavitve delovnopravne in gradbene zakonodaje. Zavzemajo se tudi za poenostavitev splošne zakonodaje, posodobitev javne uprave, pripravo ukrepov za učinkovitejšo družinsko politiko, pripravo ukrepov za povečanje kakovosti izobraževanja ter "red na področju zunanje in varnostne politike".

Seja bo v petek, 16. marca, začela pa se bo ob 14. uri, je danes sklenil kolegij predsednika DZ.

Prav tako so vodje poslanskih skupin določili dnevni red marčevske seje. Ta se bo začela v ponedeljek, 19. marca, nanjo pa je kolegij predsednika DZ uvrstil kopico zakonskih predlogov. Med njimi je predlog novega zakona o nevladnih organizacijah, s katerim želi vlada celostno urediti status nevladnih organizacij. S predlogom zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih, ki ga bo DZ prav tako obravnaval še ta mesec, pa želi vlada celovito urediti to področje.

Poslanci bodo imeli na dnevnem redu tudi predlog resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. Po navedbah vlade gre za strateški dokument, ki bo pomembno vplival na organizirano skrb za duševno zdravje Slovenk in Slovencev. Prav tako se bodo lotili resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu.

Na dnevnem redu bodo tudi številni zakonski predlogi, ki so jih vložili poslanci. Med tistimi, ki lahko računajo na podporo, je denimo zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi v obdobju med letoma 2020 in 2026, ki so ga vložili v SMC.

Na podporo večine poslancev pa ne more računati nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki je s priporočili vladi znova predlagal, da bi predstavnike mladih vključili v Ekonomsko-socialni svet.

Še bolj natrpan bo dnevni red aprilske seje, ki bo predvidoma zadnja redna seja v tem mandatu. Kolegij predsednika DZ je na njen terminski program uvrstil tudi številne zakone, ki so jih v zadnjem času vlagali poslanci in vlada. Pri tem je bilo iz vrst vodij poslanskih skupin slišati številne kritike na ta račun. Predsednik DZ Milan Brglez pa je napovedal, da se bo aprilska seja morda zavlekla še v maj.

Na zadnji seji v tem mandatu bo sicer še kar nekaj zakonskih besedil, ki jih predlaga vlada, kolegij predsednika DZ pa je danes zanje potrdil skrajšani postopek. Med njimi je dopolnitev zakona o gasilstvu, s katero vlada izpolnjuje zaveze iz stavkovnega sporazuma.

Obravnave v tem mandatu pa ne bodo dočakali nekateri poslanski predlogi, saj kolegij danes zanje ni potrdil skrajšanega postopka. Med njimi so novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki jo predlaga poslanec SMC Kamal Izidor Shaker, novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Levica) in novela zakona o službi v Slovenski vojski (nepovezani poslanec Andrej Čuš).

Prav tako na dnevnem redu tako marčevske kot aprilske seje ni končnih poročil preiskovalnih komisij, je opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Alenka Bratušek pa je spomnila na predlog ustavnih sprememb s področja financiranja šolstva, ki jih po njenih besedah "ne moremo kar pustiti". S koncem mandata namreč "ugasnejo" vsi predlogi, ki so bili vloženi v tem času.

Brglez je odvrnil, da so na dnevni red oziroma terminski plan preostalih dveh sej uvrščeni vsi predlogi, ki izpolnjujejo pogoje. Kar pa se tiče ustavnih sprememb, bo kot predsednik ustavne komisije razmislil, "kaj se da narediti".

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window