STA novice / V DZ pomisleki glede zakona o spodbujanju investicij

Zakon bo po predlogu omogočil iste ukrepe spodbujanja investicij tako za domače kot za tuje vlagatelje. Trenutno so zakonsko določeni le ukrepi za spodbujanje tujih investicij, kar postavlja domače investitorje v neenakovreden položaj, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.

Zakon bo določil oblike investicijskih spodbud ter pogoje in postopek njihovega dodeljevanja. Med spodbudami so subvencije, spodbude v obliki kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere ter možnost, da bo lahko občina na podlagi neposredne pogodbe proda nepremičnine gospodarski družbi po cenah, ki so nižje od tržnih.

Predlog opredeljuje strateško investicijo, in sicer bo to v predelovalni in storitveni dejavnosti investicija v vrednosti vsaj 40 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 400 delovnih mest, v raziskovalno-razvojni dejavnosti pa v vrednosti vsaj 20 milijonov evrov, ki bo ustvarila vsaj 200 delovnih mest.

Predvideno je, da bo za vsako strateško investicijo skrbela delovna skupina, ki bo med drugim koordinirala pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja.

Zakon bo za takšne investicije omogočil tudi razlastitev, če bo izkazan javni interes in naj bi določena investicija prispevala k javni koristi zaradi pospeševanja gospodarske rasti, zaposlovanja in skladnega regionalnega razvoja.

Več poslanskih skupin je opozorilo na morebitno ustavno spornost določil o razlastitvi. Levica z dopolnilom predlaga, da bi se ti členi črtali.

Franc Trček (Levica) je izpostavil, da se bo zasebnemu dobičku pripisal javni interes. Poudaril je, okoljski standardi in predpisi iz dela niso sami sebi namen in jih ne bi smeli jemati kot zaviralni element pri investicijah, poleg tega bodo zaradi visoko postavljenih pragov pri državnih spodbudah praktično izločena domača podjetja.

Tudi Franc Breznik (SDS) je opozoril na morebitno ustavno spornost določil glede razlastitve, saj da niso dovolj jasno opredeljena. Menil je, da bi morali biti podpore deležna vsa podjetja oz. da bi bilo treba izboljšati poslovno okolje, kar bi bilo podlaga za ustvarjanje novih delovnih mest in usmerjanje tudi v tehnologije, ki prinašajo višje plače in dodano vrednost.

V DeSUS bodo zaradi določil o razlastitvi glasovali neenotno, je napovedal Tomaž Gantar (DeSUS). Menijo, da bi bilo bolj smiselno razlastitev urediti v zakonu o urejanju prostora ter da bi bilo treba poleg interesa investitorje upoštevati tudi interes varstva okolja. V DeSUS so opozorili tudi na potrebo po previdnosti in ustreznem nadzoru pri prodaji zemljišč po cenah, nižjih od tržnih, da ne bi prihajalo do zlorab.

Cantarutti je izpostavil, da so merila za razlastitev zelo natančno določena in da so vsi strahovi o množičnem razlaščanju kmetijskih in drugih zemljišč neupravičeni. Gre za izjemne primere, je poudaril in dodal, da v zakon prenašajo "izkušnjo, ki smo ji imeli s primerom Magna".

Matjaž Han (SD) je poudaril, da je pomembno, da so jasno opredeljeni pogoji in cilji posamezne investicije ter jasno utemeljena prevlada javnega interesa, zaradi katere bo mogoča razlastitev. Ocenil, da je bilo temu posvečene veliko pozornosti in da je predlog zakona razmeroma dober. "Ta zakon pomeni jasno priznanje, da so tudi zasebne investicije, ki bodo prinašale nova in kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, v javnem interesu," je dejal.

V NSi predloga ne bodo podprli, ker ne podpirajo spodbujanja investicij s subvencijami, je dejal Jožef Horvat (NSi), ampak si prizadevajo za spodbujanje prek davčnih olajšav in boljšega poslovnega okolja, kar bi bila spodbuda za vsa podjetja.

Bojan Dobovšek (NP) je povedal, da so investicije gonilo in pomembne za družbo, da pa so v predlogu zakona nekatere podrobnosti, ki "pokvarijo dobro zamisel", ni pa znano, kdo za temi rešitvami stoji. Tako so po njegovem mnenju nejasne opredelitve državne pomoči, odgovornosti investitorja in postopek morebitnega vračila državne pomoči.

V SMC so ocenili, da je vlada na področju privabljanja tujih investicij dosegla zavidljiv uspeh, pri čemer je Andreja Potočnik (SMC) izpostavila investiciji Yaskawe in Magne. Glede razlastitve je dejala, da predlog zakona predvideva, da mora biti jasno določen namen in da bo investicijo potrdila vlada, ki bo tako tehtala upravičenost posega v zasebno lastnino.

DZ bo o tem, ali bo na tej seji opravil tudi tretje branje in glasoval o predlogu zakona, odločal v četrtek.