STA novice / V javni razpravi o romskem zakonu pripombe na sestavo sveta romske skupnosti in opozorila o diskriminaciji (tema)

Kot so za STA pojasnili na vladnem uradu za narodnosti, se med 16 prejetimi pripombami, ki so jih dobili med nedavno končano javno obravnavo, nekatere tudi ponavljajo. Na pripombe bodo pripravili odgovore in nekatere gotovo tudi upoštevali v besedilu predloga, so napovedali.

Po mnenju nekaterih romskih skupnosti novela nadaljuje z diskriminatorno politiko

Med drugim so pripombe s svojimi predlogi poslali iz sveta romske skupnosti, kjer so besedilo predloga obravnavali na eni od sej. Kot je za STA pojasnil predsednik sveta Jožek Horvat Muc, so med drugim predlagali, da se v noveli črta določba, ki predvideva, da pripadniki romske skupnosti posebne pravice uresničujejo na območjih občin, v katerih se voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma v občinski svet. Menijo namreč, da se s tem pri uresničevanju pravic uvaja kriterij avtohtone naseljenosti, ki pa ga ustava v tistem delu, ki govori o romski skupnosti, ne predvideva.

Tudi v Zvezi romskih skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik in v Romsko informacijskem centru Slovenije Anglunipe so v pripombah na predlog novele opozorili, da bi kriterij avtohtonosti "znatni populaciji romske manjšine onemogočil uresničevanje posebnih pravic in tako nadaljeval z diskriminatorno politiko, ki se je dejansko izvrševala vse od nastanka Republike Slovenije kot samostojne države". Ob tem so navedli tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je dovolilo različno obravnavo Romov na podlagi avtohtone naseljenosti v primeru volitev predstavnikov romske skupnosti v občinske svete. Iz odločbe pa izhaja, da se tega kriterija ni dopustno uporabiti v okviru urejanja drugih pravic romske skupnosti, so navedli.

Opozorili so tudi, da predlog novele med drugim ukinja možnost samostojnega poseganja vlade v sicer izvirno pristojnost občin, ko gre za vprašanje zaščite pravic romske skupnosti, namesto takšnega ukrepanja pa daje le podlago, da vlada v sodelovanju z občinami sprejme interventni program ukrepov. S tem se po njihovih navedbah "odvzema edini instrument, ki je na voljo vladi za samostojno zaščito romske manjšine, njeno ukrepanje pa vselej veže na sodelovanje z občinami". Ob tem pa so poudarili, da so občine "v preteklosti večkrat pokazale ne le nepripravljenost izvrševanja teh nalog, pač pa so se temu aktivno uprle", so zapisali v dopisu zveze Umbrella - Dežnik in centru Anglunipe.

Reševanje bivalnih razmer Romov ostaja pereče vprašanje

Po predlogu novele občine med drugim zagotavljajo tudi pogoje za izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti, kar je eno od bolj perečih vprašanj. Po mnenju predsednika foruma romskih svetnikov Darka Rudaša bi morali biti pri urejanju romskih naselij postopki poenostavljeni, obstoječa romska naselja pa bi bilo treba legalizirati. Prav tako je Rudaš prepričan, da bi morale občine z romskim prebivalstvom dobiti poseben status, ki bi jim omogočal pridobitev dodatnih državnih sredstev za urejanje romskih naselij, saj imajo zaradi tega večji obseg dela v primerjavi z drugimi občinami. Kot je za STA pojasnil Rudaš, svojih predlogov niso poslali pisno, so jih pa predstavili na javnih predstavitvah zakona.

Horvat Muc pa je kritičen do tistih, ki se zavzemajo za legalizacijo romskih naselij na splošno. Kot je pojasnil, gre tu za želje, a je pri njihovi uresničitvi treba zaščititi tudi pravice lastnikov zemljišč. Predlog novele, ki gre po njegovih besedah v pravo smer, bolj celovito določa urejanje bivalnih razmer v primerjavi s sedaj veljavnim zakonom. Prav tako se je zakonodajalec zelo dobro lotil vprašanja programov, saj poleg nacionalnega programa, ki naj bi se pripravil vsakih pet let, predvideva tudi pripravo posebnih programov za trenutne naloge, s čimer se rešuje posamezne probleme, je pojasnil Horvat Muc.

S spremenjeno sestavo sveta romske skupnosti niso zadovoljni vsi

Med romskimi organizacijami pa so različna tudi stališča o predlagani spremembi sestave sveta romske skupnosti. Po novem bi ga sestavljali romski občinski svetniki, največ tretjino vseh članov pa bi bilo predstavnikov zvez društev, v katere se združujejo pripadniki romske skupnosti, pri čemer bi postopek in način določitve ter število predstavnikov zvez društev določil svet s statutom ob upoštevanju načela sorazmerne in enakopravne zastopanosti.

Po Rudaševem mnenju takšen predlog omogoča več demokracije znotraj romske skupnosti. S tem, ko svet večinsko sestavljajo romski občinski svetniki, ki jih Romi volijo neposredno, imajo Romi priložnost, da sami oblikujejo tudi krovno organizacijo, je prepričan.

Horvat Muc, sicer tudi predsednik Zveze Romov Slovenije, ki je imela doslej v 21-članskem svetu dvotretjinsko večino, sedem pa so jih izvolili med romskimi občinskimi svetniki, pa se s takšnim načinom oblikovanja sveta ne strinja. Zakon o lokalni samoupravi, na podlagi katerega so voljeni romski občinski svetniki, po njegovem prepričanju ne more biti temelj za avtomatsko uvrščanje občinskih svetnikov v svet romske skupnosti.

Po zakonu o lokalni samoupravi so romski svetniki le člani v občinskih svetih in niso predstavniki romske skupnosti v splošnem pomenu, pri tem gre tudi za podvajanje funkcij in navzkrižje interesov, je prepričan Horvat Muc.

V zvezi s kriteriji za zveze društev, ki bi lahko imele predstavnika v svetu, Horvat Muc meni, da bi morala država zvezam nameniti finančna sredstva, da bi izpolnjevale pogoje. Med temi pogoji je denimo tudi redno izvajanje programov, projektov ali drugih aktivnosti s področja uresničevanja posebnih pravic romske skupnosti vsaj zadnji dve leti.