STA novice / Leto 2017: V pravosodju pomembne kadrovske menjave (tema)

V letu 2017 so se na ustavnem sodišču zamenjali štirje od devetih ustavnih sodnikov. Svoje delo so končali Jasna Pogačar, Mitja Deisinger, Jan Zobec in Ernest Petrič, nadomestili pa so jih Matej Accetto, Rajko Knez, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik.

Tudi tokrat so postopek imenovanja novih sodnikov spremljale različne ocene o tem, kakšne kandidate je v potrditev DZ poslal predsednik republike Borut Pahor. Nekateri so mu očitali, da je preveč prozornosti dal svetovnonazorski uravnoteženosti sodišča, drugi so ocenjevali, da je to edini način, da se za izvolitev sodnikov v DZ zagotovi potrebna večina.

Novega predsednika vrhovnega sodišča je DZ imenoval februarja, a šele po po uspešnem tretjem razpisu za to mesto. Pravosodni minister Goran Klemenčič je v tretje izbiral med vrhovnima sodnikoma Rudijem Štravsom in Damijanom Florjančičem, v DZ pa je v potrditev poslal ime slednjega.

Bolj gladko je teklo imenovanje prvega moža tožilstva. Na razpis sta se prijavila vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem Robert Renier. Vlada je pri izboru prednost dala Šketi, slednjemu pa je uspelo prepričati tudi Državnotožilski svet, da ga je predlagal DZ v imenovanje. Proti imenovanju Škete in Florjančiča so v DZ glasovali le poslanci SDS, ki so ocenjevali, da bosta oba nadaljevala po njihovem dotedanje slabo vodenje sodišč in tožilstva.

Decembra se je iztekel tudi šestletni mandat Državnotožilskega sveta. V tožilskih vrstah so za člane izbral Andreja Ferlinca, Tamaro Gregorčič, Simono Kuzman Razgoršek in Lucijo Helbl. DZ je na predlog predsednika republike za nove člane izvolil Katjo Filipčič, Milana Birso, Ljubico Kosmovski Fojkar in Igorja Lučovnika. Minister za pravosodje Goran Klemenčič pa je dal mesto Renieru.

Pri sprejemanju pravosodne zakonodaje se je najbolj zapletalo pri noveli zakona o kazenskem postopku

Na področju sodišč je v začetku leta začel veljati nov sodni red. Med drugim je določil, da bo moralo vrhovno sodišče ministrstvu za pravosodje za potrebe javne objave postopoma zagotoviti posredovanje vseh pomembnejših sodb. Sodišča bi morala do konca septembra zagotoviti tudi brezplačen vpogled v vpisnike sodišč, a se to še ni zgodilo. Na vrhovnem sodišču so pred nedavnim za STA povedali, da še usklajujejo nekatera vprašanja z Informacijskim pooblaščencem RS. Nov sodni red je tudi ukinil prepoved snemanja in slikanja sodnikov in sodnih senatov, a ostaja praksa sodišč na tem področju različna.

Pri sprejemanju zakonodaje s področja pravosodja se je najbolj zapletalo pri noveli zakona o kazenskem postopku, s katero je želelo ministrstvo omejiti sodno preiskavo in določiti, da zaslišanje osumljencev in prič v predkazenskem postopku brez odvetnika velja kot dokaz na sodišču, če je posneto. To pa je razburilo del stroke, policijo in tožilstvo. Do razkola je prišlo tudi v koaliciji, tako da so novelo na koncu podprli le poslanci SMC. Sledil je veto državnega sveta, pri ponovnem glasovanju v DZ pa predlog ni dobil potrebnih 46 glasov.

Je pa ministrstvu skozi parlamentarno proceduro uspelo spraviti novelo zakona o pravdnem postopku, ki med drugim odpravlja dovoljeno revizijo na vrhovnem sodišču in ohranja le še dopuščeno revizijo ter uvaja obvezen pripravljalni narok. V DZ je bila sprejeta tudi novela kazenskega zakonika, ki med drugim zaostruje opredelitev, kdaj gre za kaznivo dejanje zlorabe položaja, kot kaznivo dejanje pa določa tudi potovanje v tujino z namenom terorizma.

Na predlog pravosodnega ministrstva sta bila v DZ sprejeta tudi zakona o državnem odvetništvu in o probaciji. Zakon o državnem odvetništvu je spremenil status Državnega pravobranilstva RS in državnih pravobranilcev. Ti se po novem imenujejo državni odvetniki, pri čemer niso več funkcionarji, ampak javni uslužbenci. Zakon o probaciji pa je predvidel ustanovitev Uprave RS za probacijo, ki bo spomladi prihodnje leto prevzela skupno skrb za izpolnjevanje alternativnih oblik kazni. Kot vršilka dolžnosti direktorice je vodenje uprave prevzela Danijela Mrhar Prelić.

Sprejet je bil tudi nov zakon o Sodnem svetu, ki sistemsko ureja položaj Sodnega sveta in mu med novimi pristojnostmi nalaga vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike.

KPK še vedno čaka na ureditev zakonske podlage za svoje delovanje

Na sprejem ustrezne zakonodaje za svoje delovanje pa še vedno čaka Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Kot je junija opozoril predsednik KPK Boris Štefanec, pogrešajo predvsem določbe, ki bi zagotavljale zakonitost oz. ustavnost postopka pred komisijo. Trenutne določbe so namreč takšne, da ne izpolnjujejo vseh meril, ki jih zahtevajo sodišča, ko posamezniki odločitve KPK izpodbijajo pred sodišči. Pravosodni minister Goran Klemenčič je nedavno v DZ povedal, da je novela zakona o preprečevanju korupcije, ki naj bi to popravila, pripravljena, a je že štiri mesece v koalicijskem usklajevanju. Izrazil je upanje, da "bomo zbrali pogum, da pride v poslanske klopi še pred koncem tega mandata".

Se pa boljši časi obetajo za tiste, ki so svoje oporoke zaupali sodišču in so se morda bali, da se jim bo zgodilo enako kot 945 tistim, katerih oporoke so sodišča založila, kar se je razkrilo leta 2015. Januarja je namreč Notarska zbornica Slovenije v skladu z dogovorom z vrhovnim sodiščem in ministrstvom za pravosodje v Centralni register oporok vpisala vse do zdaj še nevpisane oporoke, vpis za vse oporoke pa naj bi bil zagotovljen tudi za v prihodnje. Državno odvetništvo je sicer do zdaj zaradi nerazglašenih oporok prejelo 29 odškodninskih zahtevkov.

Novi predsednik vrhovnega sodišča Florjančič je z delom sodišč v letošnjem letu zadovoljen, saj se pozitivni trendi pri zmanjševanju sodnih zaostankov nadaljujejo. Je pa na nedavni novinarski konferenci, na kateri je spregovoril o njihovem delu, opozoril še na nekaj manj vzpodbudnih kazalcev. Za šest odstotkov so se povečali zaostanki na vrhovnem sodišču, na upravnem sodišču celo za 60 odstotkov. Zvišalo se je tudi število nerešenih pomembnejših zadev, in sicer 0,3 odstotka.

Da je stanje v pravosodju slabo in da kot minister ni naredil dovolj, da bi ga izboljšal, pa je opozicija očitala ministru Klemenčiču v razpravi o interpelaciji, ki jo je zoper njega vložila SDS. Ta mu je očitala še, da kot predsednik KPK ni naredil dovolj, da bi policijo učinkovito seznanil s sumom pranja iranskega denarja v NLB. A je za interpelacijo glasovalo zgolj 18 poslancev, ministru pa jih je podporo izreklo 47.