STA novice / Vlada pripravila novelo zakona o lokalni samoupravi

Novela tako med drugim odpravlja neustavnosti glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja. Ustavno sodišče je namreč novembra 2016 ugotovilo neustavnost zakona o lokalni samoupravi v delu, kjer določba ureja pridobitev lastnosti reprezentativnosti združenja občin.

V Sloveniji imamo trenutno tri združenja občin: Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije. Zgolj prvi dve pa imata status reprezentativnosti, ki jima zagotavlja položaj predstavnika članic. Združenje, ki vključuje vse mestne občine, pa takega statusa ni moglo pridobiti, ker objektivno ne more izpolniti zakonskega pogoja včlanjenih vsaj 30 odstotkov občin.

Od 212 občin jih ima enajst status mestnih občin, le-te pa imajo po ustavi drugačen status, kar je za predlagatelja predstavljalo še dodaten razlog, da je treba tudi temu združenju občin na sorazmeren način omogočiti pridobitev statusa reprezentativnosti. S tem, ko bo Združenju mestnih občin Slovenije novela omogočila zastopanje njihovih interesov, bo zagotovila tudi učinkovito sodelovanje in zastopanje njihovih interesov v razmerju do države.

Zakon krepi tudi vloge ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov lahko prenesejo občine, hkrati pa ureja participativni proračun kot obliko sodelovanja prebivalcev.

Strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020 je namreč posebej izpostavila položaj in vlogo ožjih delov občin kot ene od institucionaliziranih oblik sodelovanja prebivalcev pri urejanju lokalnih zadev. Doslej je bila možnost prenosa nalog z občine na njene ožje dele omejena le na pet vsebin, in sicer na urejanje prostora, varstvo okolja, lokalne ceste, upravljanje s premoženjem ožjega dela občine in pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti. S prenosom nalog na ožje dele občin je v večji meri možna vključitev ljudi za reševanje zadev, ki se nanašajo na njihovo neposredno okolje. Pri tem hkrati ožji del občine dobi poudarjeno vlogo kot oblika sodelovanja prebivalcev pri urejanju lokalnih zadev, je razvidno iz zakonskih gradiv.

Obenem novela poenostavlja vzpostavitev zveze občin kot institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja, ki je pravna oseba javnega prava, na katero lahko občine prenesejo izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, tudi del regulatornih pristojnosti.

Zakon o lokalni samoupravi namreč ureja tri institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja. Prva je namenjena skupnemu zagotavljanju javnih služb, kar občine zagotavljajo s soustanoviteljstvom javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov. Druga oblika so skupne občinske uprave. Interesne zveze občin so tretja, toda edina institucionalna oblika medobčinskega sodelovanja, ki ima pravni status javnega prava.

Namen ustanovitve interesne zveze občin, ki ga zasleduje zakon, je skupno urejanje in izvajanje javnih služb. Določba omogoča občinam prenos posameznih občinskih nalog v urejanje in izvajanje zvezi, združevanje sredstev ter ustanavljanje različnih izvajalskih organizacijskih oblik. Rezultat pa je, da nalog, ki jih posamezna občina naloži zvezi, sama ne zagotavlja več.

Zakon je bilo treba uskladiti tudi z zakonom o državnem odvetništvu, tako zdaj novela poenostavlja način določanja vodje medobčinskih tovrstnih služb. Določa pa, da lahko občinsko odvetništvo zastopa tudi druge javne subjekte, katerih ustanoviteljica je občina, da občinski odvetniki ne bodo nosili toge in ne bodo imeli izkaznice, pač pa se bodo za posamezni primer na sodišču izkazovali s pisnim pooblastilom župana, je razvidno iz gradiva.

Z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se usklajuje s širitvijo nadzorne funkcije nadzornega odbora iz pristojnosti za nadzor razpolaganja s premoženjem tudi na upravljanje in najemanje le-tega in s tem uskladitev.

Predvideva tudi dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma tudi preko e-uprave, ko je določen dajanja podpore na način osebnega podpisovanja. Hkrati zakon usklajuje določbo o naknadnem referendumu z rešitvijo, ki je skladna z rešitvijo v ustavi.

Novela uvaja še nekatere druge uskladitve s področno zakonodajo, denimo z zakoni o javnih uslužbencih, o referendumu in ljudski iniciativi ter o splošnem upravnem postopku, je razvidno iz gradiva.