STA novice / Poslanci naklonjeni razvoju namakalnih sistemov

Kot je na seji DZ pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, se z novelo zakona o kmetijskih zemljiščih širi nabor ukrepov kmetijske zemljiške politike, s čimer bo omogočena celovita izvedba zemljiških operacij, predvsem namakanje.

Predlog omogoča porabo sredstev, ki se zberejo iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, za gradnjo, sanacijo in posodobitev vodnih zadrževalnikov, če je zadrževalnik v državni lasti in je vsaj delno namenjen namakanju kmetijskih zemljišč. Omenjena sredstva pa se bodo po novem lahko namenila tudi za pripravo drugih strokovnih podlag z področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč.

Drugi del predloga zakona je namenjen poenostavitvi prenosa lastnine državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti. Strniša priznava, da so bili namakalni sistemi, ki so v državni lasti, večinoma zgrajeni pred več kot 30 leti ter da so dotrajani in potrebni obnove. S poenostavitvijo se bo olajšalo prenos lastnine na občine, tako da se bo pogodba podpisala samo med ministrstvom in zainteresiranimi lokalnimi skupnostmi.

Predlog zakona podaljšuje prehodno obdobje za prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov, ki bo temeljil na podpisanih pogodbah o namakanju. Za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so zgrajeni pred letom 2002, se predvideva prehod na novo ureditev zaračunavanja stroškov od leta 2031, prehod na nov sistem zaračunavanja stroškov se skrajša v primeru tehnološke posodobitve teh namakalnih sistemov, ki se financirajo iz javnih sredstev. Za državne in lokalne namakalne sisteme, ki so bili zgrajeni po letu 2002, pa je ta prehod na nov sistem predviden najkasneje z letom 2021, je še pojasnila Strniša.

Violeta Tomić (Levica) je opozorila, da je zaradi vremenskih nevšečnosti, ki so bile posledica podnebnih sprememb, slovensko kmetijstvo od leta 2003 do lani utrpelo za pol milijarde evro škode. Novelo zakona zato pozdravlja, saj spremembe ocenjuje kot dobre.

V imenu nepovezanih poslancev je spregovoril Franc Laj, ki je ocenil, da bo novela pozitivno vplivala na obvladovanje negativnih učinkov podnebnih sprememb. "Odškodnina zaradi spremembe namembnosti izhaja iz tega, da dobi v tem primeru kmetijsko zemljišče drugo funkcijo in to pomeni, da trajno izgubljamo kmetijska zemljišča, zato je pomembno, da se ta sredstva tudi porabijo za izboljšanje pogojev kmetijstva," je dodal.

Prvi tak objekt, ki bo lahko ta sredstva koristil, je vodni zadrževalnik Vogršček, pa je povedal Simon Zajc (SMC). Pozdravil je predvsem poenostavitev prenosa lastništva z države na lokalno skupnost.

Ravno zaradi prenosa pa imajo pomisleke v SDS. Bojan Podkrajšek se boji, da bi namenska sredstva kam poniknila in ne bi prišla do izgradnje novih namakalnih sistemov. "A ker se zavedamo, da se je o podnebnih spremembah treba pogovarjati in se nanje pripravljati, temu predlogu zakona ne bomo nasprotovali," je dejal.

V NSi pa menijo, da prenos lastništva na občine ne zagotavlja sredstev za amortizacijo namakalnih sistemov. Iva Dimic je opozorila, da če bo prišlo do napak v sistemu, bodo morale sredstva zagotoviti občine, česar pa da mnoge ne bodo zmogle. "Zakon očitno ni usklajen z občinami in zato je prenos na občine prelaganje odgovornosti. Minister si je umil roke, občine pa mora zagotavljati sredstva za investicijsko vlaganje v namakalne sisteme, torej bodo ti sistemi propadli, ker občine ne bodo imele sredstev," je poudarila.

Novela je priprava slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Količine vode je treba pravočasno shraniti v zadrževalnikih, da bo voda kmetijcem na voljo celo leto, je v imenu DeSUS dejal Benedikt Kopmajer. Zaradi vseh dobrih rešitev bodo novelo podprli tudi v SD.

Poslanci bodo o noveli odločali danes v okviru glasovanj.