STA novice / DZ v prvem branju naklonjen predlogu zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah

"S predlogom se določa postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki upošteva ustavno odločbo, s čimer se odpravlja ugotovljena protiustavna praznina," je poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Povzela je, da je v njem opredeljena pravica do dostopa podatkov, da je dokazno breme na Banki Slovenije in da je predvideno združevanje postopkov, na kar se je nanašala v ustavni odločbi ugotovljena protiustavna praznina.

Poslanske skupine, razen NSi, so predlogu v prvem branju, o čemer bo DZ glasoval v četrtek, napovedali podporo oz. to, da mu ne bodo nasprotovali. Po mnenju večine bi zakon moral biti sprejet, da bi se vendarle razrešil spor med Banko Slovenijo in razlaščenci v bankah. K temu jih napotuje tudi ustavno sodišče, ki je odločilo, da mora biti takšen zakon uveljavljen do sredine letošnjega maja.

Poslanci z rešitvami predloga niso zadovoljni, številne pripombe ima nanj zainteresirana javnost oz. predstavniki razlaščencev. "Tu se prepletajo številni interesi," je opozoril Dušan Verbič (SMC). A po pripombah poslanskih kolegov je Bojan Kranjc iz te stranke dejal, da se predlog lahko v nadaljnji obravnavi ustrezno dopolni ali v sodelovanju z notranjimi ali zunanjimi udeleženci spremeni.

V DeSUS in SD niso zadovoljni z rešitvijo, da se bodo sodišča lahko oprla na mnenja izvedencev in da bodo lahko imenovala odbor izvedencev za strokovna vprašanja. "V oči bode visoka nagrada, predvidena za njihovo delo," je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS), pozorni pa bodo tudi na to, da tisti, ki so bili povezani z nastankom bančne luknje, ne bi postali člani odbora. Predlog potrebuje določene manjše popravke, je dodala.

Izpostavljeno je sporno tudi za SD, je povedala Bojana Muršič. "Imamo vrsto pomislekov, a je sprejem zakona nujen za uresničevanje odločbe ustavnega sodišča. Predlog predstavlja osnovo, na podlagi katere bomo lahko oblikovali končne rešitve," je menila. Kot je še dodala, nekateri upajo, da bodo z njim dobili odgovor na dvom o pravilnosti izračuna velikosti bančne luknje, a opozorila, da to sedaj še "ni sojenje vpletenim".

Levica se bo po napovedih Luke Mesca na četrtkovem glasovanju vzdržala. Bo pa v drugem branju proti predlogu, če ne bo deležen izboljšav. Čeprav bo Banka Slovenije po njem morala določene podatke objaviti javno, bodo tožniki vpogled v zaupne podatke in poslovne skrivnosti morali zahtevati prek sodišča. Kot je ocenil Mesec, bi morali ti te podatke dobiti neposredno, saj je to po njegovem naložilo tudi ustavno sodišče.

"Zakon je napisan tako, da razlaščenci ne bodo prišli do odškodnin ... saj ne bodo mogli dokazati oškodovanja," je bil kritičen. Levico po njegovih besedah moti tudi to, da odločitev sodišča ne bo veljala za vse oškodovane v primeru določene banke, temveč le za tiste, ki bodo tožbe vložili, s čimer se na "stranski tir postavlja tiste z nizkimi dohodki".

Po mnenju SDS je predlog zakona razočaranje. "V predlogu je veliko praznih vsebin in ne sledi temu, k čemur je napotilo ustavno sodišče," je povzel Marko Pogačnik. Razkrivanje dokumentov ni dovolj natančno opredeljeno, odpira nove pravne praznine. Ni navedeno, kako se bo izračunala odškodnina, členi, ki govorijo o sodnih izvedencih, so brezpredmetni, je naštel.

Napovedal je podobno kot Mesec, in sicer, da SDS predlogu v prvem branju ne bo nasprotoval, mu bo pa v nadaljevanju, če ne bo sledil pripombam strokovne in zainteresirane javnosti. "To, da vlada predloga ni uskladila z ostalimi deležniki, je razočaranje tudi za NSi," je povedal Jožef Horvat. Tudi po njegovem predlog ne zagotavlja ustreznega dostopa do informacij, do katerih bi morali razlaščenci priti pred vložitvijo tožb.

V NSi si želijo, da bi se s temi postopki dokončno ugotovilo ustreznost ocene stanja v bankah, saj predpostavke zanjo niso bile predstavljene javnosti, je menil. "Zavzemamo se, da bi Banka Slovenije objavila vse podatke o ocenil stanja v bankah. Teža posledic daje slovenski javnosti in ekonomski stroki pravico vedeti, kaj se je dogajalo v ozadju teh postopkov," je sklenil in predlogu zakona v imenu NSi odpovedal podporo.