Navigacija
Portal TFL

STA novice / Odbor DZ po vetu vnovič podprl zakon o izvrševanju proračunov

petek, 24.11.2017

Ljubljana, 24. novembra (STA) - Odbor za finance in monetarno politiko je vnovič podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019. Vnovično odločanje je namreč z vetom zahteval državni svet, ki meni, da povprečnina, določena v zakonu, ne zagotavlja primernega financiranja občin.

Z opozorili državnega sveta se je strinjal poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je postavil tezo, da želi aktualna vlada občine finančno oslabiti, jih spraviti na kolena, da bi lahko potem argumentirala, da je treba določene občine ukiniti in bi s tem posegla v sistem lokalne samouprave. "Ali pa zgolj želi, da bi imeli ljudje v občinah manj. Ali pa gre za kombinacijo teh ciljev," je ugotavljal. Ob tem je opozoril, da so bile v preteklosti občine tiste, ki so največ investirale, danes pa je naložb, s tem pa tudi črpanja evropskih sredstev manj.

Bojan Kranjc iz SMC je nasprotno spomnil na trend višanja povprečnine, saj je bila v letu 2016 zakoličena pri 522 evrih, v 2018 bi narasla na 551, v 2019 pa na 558 evrov. Njegov poslanski kolega Dušan Verbič pa je okrcal tudi občine, saj da nekatere ne pobirajo izvirnih prihodkov, kot so komunalni prispevki in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in s tem ne izkoristijo vseh možnosti za polnjenje občinskega proračuna.

Precej razprave se je vrtelo o tem, da je določanje povprečnine v zakonu o izvrševanju proračunov obvod zakona o financiranju občin, kjer je določena metodologija za izračun primerne porabe, ki bi pokazala na potrebo po bistveno višji povprečnini. Obenem je bilo slišati tudi kritike na račun sprememb zakona o financiranju občin, na katere je državni svet tudi sprejel veto in ki tak "obvod" uzakonjuje.

Državni svetnik Milan Ozimič je opozoril, da se je praksa določanja povprečnine po zakonu o izvrševanju proračunov vzpostavila predvsem po sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf). "Občine so takrat sprejele to kot varčevalni ukrep, a zdaj Zujf že na mnogih področjih ne velja več, na drugih sektorjih je poraba prišla na nivo pred krizo, pri občinah pa se to ni zgodilo," je opozoril. Ukrepi, ki bi znižali stroške občin, pa niso prinesli pričakovanih učinkov.

Državna sekretarka z ministrstva za finance Saša Jazbec je zatrdila, da določanje povprečnine z zakonom o izvrševanju proračuna predvideva že aktualni zakon o financiranju občin, novost pa je nujnost upoštevanja fiskalnega okvira države. Priznala je, da bi po izračunu občine za financiranje zakonskih nalog res potrebovale več sredstev od določenih, po izračunih ministrstva sicer manj kot po izračunih občin, a še vedno bi tudi izračun ministrstva pomenil okoli 80 milijonov evrov več stroškov, kar bi vplivalo na večji deficit. Ob tem pa je dodala še podatek, da občine izkazujejo za 114 milijonov evrov presežkov.

Jožef Horvat iz NSi je "govorjenje, da so občine polne denarja," označil kot neprimerno, saj so za presežke lahko različni razlogi. Tudi spoštovanje fiskalnega okvirja Horvat zagovarja, a "ga nismo niti omenili, ko smo vrgli milijone v zdravstveno luknjo", je dejal. Kritičen je bil tudi do dejstva, da vlada ni sposobna priti do dogovora z občinami glede povprečnine.

Horvat je tako podporo zakonu o izvrševanju proračunov odrekel, mu jo je pa napovedal poslanec SD Janko Veber. Slednji je bil sicer tudi kritičen do načina določanja povprečnine, a je izpostavil, da ta zakon določa še bistveno več kot le povprečnino in bi z njegovo zavrnitvijo nastale težko popravljive posledice.

Zakonu je podporo napovedala tudi Marija Antonija Kovačič iz DeSUS, ki je opozorila, da je povprečnina spremenljivka, zato se ji zdi prav, da se določi v tem zakonu.

Mnenje, da je zakon primeren, je na odboru podprlo 11 od 21 članov odbora, torej minimum, potreben za veljavnost mnenja, dva sta bila proti.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window