STA novice / V javni obravnavi novela romskega zakona s predlogom spremembe sestave sveta romske skupnosti

Po aktualnem zakonu dve tretjini 21-članskega sveta romske skupnosti sestavljajo predstavniki Zveze Romov Slovenije, sedem pa jih izvolijo med romskimi občinskimi svetniki. Zaradi te sestave so pripadniki romskih društev in zvez, ki niso člani Zveze Romov Slovenije, že leta opozarjali, da nimajo dostopa do predstavništva v svetu romske skupnosti. Ravno iz tega naslova je bilo danih v preteklosti že več pobud za spremembo zakona.

Tokratni predlog predvideva, da bi v svetu sedeli romski občinski svetniki, največ eno tretjino vseh članov sveta pa sestavljajo tudi predstavniki zvez društev, v katere se združujejo pripadniki romske skupnosti.

Ob tem zakon navaja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zveze društev, da lahko predlagajo svoje predstavnike v svet, postopek in način določitve ter število predstavnikov zvez društev, pa bo določil svet s statutom "ob upoštevanju načela sorazmerne in enakopravne zastopanosti predstavnikov zvez društev v svetu".

Predlog novele predvideva tudi podaljšanje mandata predsednika sveta z dveh na štiri leta.

Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, ki je bil eden bolj glasnih pobudnikov sprememb zakona je s predlogom v tem delu zadovoljen, saj da omogoča več demokratičnosti in hkrati nalaga več odgovornosti svetu.

Naloge sveta so namreč s predlogom nekoliko okrepljene. Med drugim je predvideno sodelovanje sveta s predstavniki državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri skupnem obravnavanju problemov in pri aktivnostih za iskanje ter uresničevanje rešitev za vprašanja, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti. Svet pa bo tudi nudil strokovno podporo predstavnikom romske skupnosti v občinskih svetih.

Nekoliko so v predlogu spremenjene tudi naloge, ki jih imajo država in občine. In sicer predvideva, da država zagotavlja izvajanje posebnih ukrepov za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja romske skupnosti in njenih pripadnikov ter za ustvarjanje pogojev za dvig socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti.

Pogoje za izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti zagotavljajo občine. Če neustrezne bivalne razmere v naseljih privedejo do hujšega ogrožanja zdravja tam bivajočega prebivalstva, obremenjevanja okolja, ogrožanja vodnih virov in njihove kakovosti ali drugih posledic za zdravo življenjsko okolje, pa sprejme vlada v sodelovanju občinami za ureditev razmer v takih naseljih interventni program ukrepov, s katerim opredeli ukrepe za sanacijo, njihove nosilce ter roke, sredstva in vire za njihovo izvedbo, še piše v predlogu.

Rudaš se sicer boji, da je zakon v tem delu še vedno premalo jasen in omogoča manevrski prostor za izogibanje odgovornosti za nujno prostorsko integracijo romskih naselij. Zakon bi v tem delu moral predvideti dodatno financiranje občin z romskih prebivalstvom, je prepričan Rudaš, ki je opozoril, da so sicer tak predlog podali tudi v okviru nedavno spreminjanega zakona o financiranju občin, a so bili zavrnjeni.

Predlog novele bo v javni obravnavi do 20. decembra.