STA novice / Soglasje odbora rasti zaposlovanja pri proračunskih uporabnikih

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje s proračunom. V času krize je vanj zapisovala tudi nekatere varčevalne ukrepe, zdaj pa jih postopoma odpravlja.

Glede omejitev pri zaposlovanju je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pojasnila, da je vlada predvidela povečanje skupnega števila zaposlenih pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih skupaj za pol odstotka, kar pomeni 155 ljudi. Vendar je danes članom odbora predlagala, naj podprejo dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin, po katerem bi se lahko skupni kadrovski načrt vseh neposrednih proračunskih uporabnikov povečal za 0,7 odstotka, navzoči na seji pa so temu predlogu sledili.

S tem se bo po njenih besedah lahko v javni upravi zaposlilo dodatnih 217 ljudi. "To nam omogoča, da naslovimo najbolj akutne probleme v tistih resorjih, ki so izpostavili kadrovske težave," je dejala ter omenila inšpekcijo za delo in mejne policijske enote.

Trenutno je povečevanje števila zaposlenih pri neposrednih proračunskih uporabnikih prepovedano, izjema so le zaposlitve na področju priprave oz. izvajanja strukturnih reform. Medtem imajo posredni proračunski uporabniki določeno možnost izjem že v veljavnem zakonu.

Potem ko je bila januarja letos prvič po krizi spet izvedena redna uskladitev pokojnin, je v predlog novega zakona o izvrševanju proračuna zapisana tudi njihova izredna uskladitev. Ta se bo izvedla aprila 2018, in sicer v višini 1,1 odstotka. Natančno se določa tudi letni dodatek, ki ga bodo upokojenci odvisno od svojih prejemkov prejeli v dveh različnih višinah.

Tako kot država bodo lahko po novem tudi občine načrtovale svoje proračune za dve leti skupaj. "A to velja le za tiste občine, ki to želijo," je dejala Vraničar Ermanova.

Glede občin je ministrica tudi povedala, da se vsebina tokratnega predloga zakona nekoliko razlikuje od zakonov o izvrševanju proračunov v preteklih letih. Nekatere vsebine se namreč prenašajo v zakon o financiranju občin, katerega novelo bo DZ prav tako obravnaval na novembrski seji.

Ostaja pa v zakonu o izvrševanju proračuna višina povprečnine, in sicer se bo v letu 2018 zvišala z letošnjih 530 evrov na 551 evrov na prebivalca, v letu 2019 pa še za sedem evrov na 558 evrov. Če z občinskimi združenji ne bi bilo mogoče doseči dogovora glede teh zneskov, je predvideno, da se povprečnina določi v višini, kot jo predlaga vlada.

V letu 2018 se bo lahko država za potrebe izvrševanja proračuna zadolžila za blizu 2,3 milijarde evrov, v letu 2019 pa za nekaj več kot 3,2 milijarde evrov.

Med vsebinskimi spremembami je ministrica omenila še možnost odpiranja novih proračunskih postavk tudi med proračunskim letom ter pripoznavo nekaterih namenskih prihodkov, ki so bili določeni z letos sprejeto zakonodajo.

V poslanski skupini SDS so predlagali, naj se sredi leta 2013 zvišana stopnja davka na dodano vrednost spet zniža na predkrizno raven, ceno vinjet za osebne avtomobile pa določi glede na število družinskih članov. Vendar to dopolnilo ni bilo deležno zadostne podpore navzočih na seji.