STA novice / Društvo MDS: Predlog glede tožb razlaščencev ne odpravlja protiustavnosti

Kot so danes sporočili iz društva, kjer so predlog proučili skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek, bo novela po predlogu dodatno krnila pravico do učinkovitega sodnega varstva. Predlog po njihovem mnenju namreč ne izpolnjuje zahteve ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije ter tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank.

"Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja," so zapisali v društvu.

Sodišče bo lahko zahtevo razlaščencev za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve, so dodali.

Takšna ureditev po njihovem mnenju tudi bistveno odstopa od zahteve ustavnega sodišča, da je treba v postopku zagotoviti procesno ravnotežje položajev Banke Slovenije in bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, saj je Banka Slovenije kot regulator z vpogledom v vse podrobnosti delovanja bančnega sistema dejansko mnogo močnejša od vlagatelja.

"Zahteva po učinkovitem in hitrem sodnem varstvu bi zahtevala ureditev odškodninskega varstva le v enem postopku," so navedli, "tako pa je odločanje o temelju odškodninske odgovornosti prepuščeno sodiščem, odločanje o zahtevkih za povrnitev škode pa kar Banki Slovenije".

Tudi ureditev kritja pravdnih stroškov ni v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, menijo. Zakonske določbe namreč stroške tega postopka le povečujejo in jih v primeru neuspeha v pravdi v celoti prevalijo na tožnike - takšne so po njihovih besedah določba o vodenju postopka po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, ki predvideva višje sodne takse, določba, ki omogoča stransko intervencijo Republike Slovenije, in določba o bistveno višjih priznanih stroških dela odbora izvedencev za strokovna vprašanja.

"Zgolj omejitev višine sodne takse na 1000 evrov le v primeru, ko tožbo vlaga 30 tožnikov, za uresničitev učinkovitega dostopa do odškodninskega varstva ne zadošča in ni primerno," so zapisali in poudarili, da gre za nadomestno sodno varstvo, zato višina takse (najmanj) ne bi smela preseči višine takse v upravnem sporu.

Predlog po njihovih navedbah tudi ne upošteva, da v času izreka izrednih ukrepov konec leta 2013 še ni bilo bančne unije, zato Slovenije niso zavezovale metode in izhodišča Evropske centralne banke, na katere se sklicuje predlagatelj v delu, ki se nanaša na presojo pravilnosti ocene. Prav tako v času izreka prvega svežnja izrednih ukrepov evropska zakonodaja še ni veljavno urejala možnosti izreka izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti bank.

Tožniki poleg tega ne bodo imeli možnosti sami predlagati kandidatov za odbor izvedencev za strokovna vprašanja, ampak se bodo lahko le izjavili o predlogu kandidatov iz liste, ki jo bosta na podlagi javnega mednarodnega razpisa pripravili ministrstvi za finance in za pravosodje. "Zato je že v temelju okrnjen videz nepristranosti teh strokovnjakov ter s tem protiustavno poseženo v pravico do neodvisnega in nepristranskega sodnega varstva," menijo.

Dodajajo, da se ne morejo izogniti občutku, da sta osnutek popravka zakona pripravili instituciji, ki sta povzročili protiustavnost (ministrstvo za finance in Banka Slovenije), in ne npr. ministrstvo za pravosodje, ki da ima vse ustrezne kompetence.

"Če se pošalimo, je to enako, kot da bi nekomu, ki ga sodišče obsodi po nekem zakonu, omogočili, da si popravek zakona spiše sam tako, da bi se s tem izognil kazni, ki je bila predvidena v prejšnjem tekstu zakona," so zapisali.

Upajo, da bodo njihove pripombe upoštevane pri sprejemanju zakona v DZ.