STA novice / EU se še pogaja o občutljivem vprašanju napotenih delavcev

"Močno sem prepričana, da bo mogoče doseči preboj. Pripravljena sem ostati tukaj, dokler bo treba, tudi vso noč," je ob prihodu na zasedanje poudarila evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen.

Zakonodaja o napotenih delavcih, uvedena leta 1996, ureja pogoje, pod katerimi lahko delavci, ki delajo v drugi članici EU, še naprej plačujejo socialne prispevke v matični državi.

Eno temeljnih pravil je, da morajo napoteni delavci prejeti vsaj minimalno plačo države, kamor so napoteni, kar lahko vodi v ogromne razlike med plačami napotenih in lokalnih delavcev ter v socialni dumping.

Cilj revizije zakonodaje, ki se izvaja zaradi očitkov glede pogostih zlorab, je zagotoviti enako plačilo za enako delo na enakem mestu, torej enakovredno obravnavo napotenih in lokalnih delavcev ter podjetij, ob zavarovanju načela prostega pretoka storitev.

Število napotenih delavcev v EU se je v minulih letih močno povečalo. Medtem ko jih je bilo leta 2010 okoli 1,3 milijona, je ta številka leta 2014 narasla na 1,9 milijona. Največ, okoli 45 odstotkov napotitev je v gradbeništvu.

Omenjena zakonodaja je "izjemno pomembna, saj gre za pravičnost na trgu dela", je poudarila komisarka. Prost pretok storitev je pomemben, a potrebujemo jasna pravila, saj trg dela ni "džungla", je opozorila.

V ospredju so tri odprta vprašanja: najdaljše trajanje napotitve, čas za prenos direktive in vprašanje obravnave voznikov tovornjakov v mednarodnem cestnem prometu.

"Hudič je v podrobnostih," je opozorila Thyssenova. "Kjer je dobra volja, je vselej možnost za pameten dogovor," je še izpostavila komisarka, ki prihaja iz Belgije.

Belgija za Nemčijo in Francijo gosti največ napotenih delavcev v EU, prav tako pa tudi sama pošilja veliko delavcev v druge članice, zlasti gradbenikov, je v Luksemburgu pojasnil belgijski minister za zaposlovanje in gospodarstvo Kris Peeters.

"Upam, da bomo lahko ustavili nepošteno konkurenco in da bo končno celotna Evropa uveljavljala načelo enakega plačila za enako delo," je poudaril Peeters.

Poljska ter tudi Nemčija in Francija pa so države, od koder prihaja največ napotenih delavcev. Izziv se pogosto pojasnjuje na osi zahod-vzhod, vendar je to preveč poenostavljeno, saj se pri različnih elementih dosjeja oblikujejo zelo različne koalicije članic.

Najtrši oreh je obravnava cestnega prometa. Višegrajska četverica, Španija, Portugalska in še nekatere države, med katerimi je po neuradnih informacijah tudi Slovenija, želijo, da je ta izločen iz direktive o napotenih delavcih. Druga skupina s Francijo in Nemčijo na čelu pa temu nasprotuje.

Napovedi glede dogovora so optimistične. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in poljska premierka Beata Szydlo, ki zastopata skrajni stališči v tej razpravi, sta bila o robu vrha EU konec minulega tedna optimistična.

Macron je francosko stališče zaostril po zmagi na volitvah, potem ko je v volilni kampanji obljubil oster boj proti socialnemu dumpingu, da bi pridobil glasove skrajne desnice in levice. Iz notranjih francoskih razlogov je tako to postalo osrednje evropsko politično vprašanje.

Slovenija, ki jo na zasedanju zastopa ministrica za delo Anja Kopač Mrak, podpira napore, usmerjene v zaščito pravic napotenih delavcev, ter skladno s tem tudi pobudo za revizijo direktive iz leta 1996, ki bi šla v smer preprečevanja socialnega dumpinga.

V Luksemburgu je bil sicer danes že dosežen medinstitucionalni dogovor o evropskem stebru socialnih pravic, ki naj bi bil slovesno podpisan na socialnem vrhu EU 17. novembra v švedskem Göteborgu.

Slovenija po navedbah ministrstva že od začetka podpira vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic kot ustrezen odgovor na izzive našega časa ter si bo prizadevala za ambicioznost pri zagotavljanju ustreznih socialnih pravic.