TFL Izobraževanja / Družinski zakonik - poglavitne spremembe na področju zakonske (in zunajzakonske) zveze ter v razmerjih med starši in otroki

1. DEL

Družinski zakonik prinaša številne novosti pri urejanju razmerij med starši in otroki. Predstavljene bodo glavne aktualne spremembe, ki se nanašajo na domnevo očetovstva materinega zakonskega partnerja, priznanje očetovstva za nerojenega, a spočetega otroka, posebnosti v sodnih postopkih v katerih se ugotavlja ali izpodbija očetovstvo, in posebnosti glede ugotavljanja starševstva za otroka, spočetega z biomedicinsko pomočjo.

Obravnavane bodo tudi obveznosti staršev po novi zakonodaji, novosti glede varstva in vzgoje otrok, če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, možnost vnaprej izražene volje staršev glede osebe, ki naj ji bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, če bi starša umrla ali ne bi mogla trajno izvajati starševske skrbi, ter novosti glede preživljanja otrok in sporazumov o preživljanju med polnoletnimi osebami.

Posebna pozornost bo namenjena novim določbam o otrokovi pravici do stikov s starši in drugimi osebami, vključno z novimi možnosti sodišč glede določitve stikov pod nadzorom.

Podrobneje je urejeno tudi zastopanje otroka in upravljanje njegovega premoženja, povsem na novo pa so urejeni ukrepi za varstvo otroka, ki so, razen odvzema otroka, o čemer še vedno odloča center za socialno delo, preneseni na sodišča.

2. DEL

Premoženjska razmerja med zakoncema so v Družinskem zakoniku urejena precej svobodneje kot doslej. Bistvena sprememba je možnost, da zakonca namesto zakonitega premoženjskega režima izbereta svoj premoženjski režim in ga določita v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (t.i. »poročne« in »predporočne« pogodbe).

Na seminarju bodo predstavljene možnosti, kako in s kakšnimi omejitvami zakonca in zunajzakonska partnerja lahko opredelita vsebino svojega premoženjskega režima.

Če se zakonca ne bosta odločila za drugačno ureditev, je še vedno v veljavi zakoniti premoženjski režim, po katerem je tako kot doslej vse, kar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje, deleža pa sta v skladu z zakonsko domnevo enaka.

Posebno premoženje je po novem definirano jasneje; določena so pravila o vlaganju enega od zakoncev v posebno premoženje drugega zakonca, posebej tudi glede vlaganj v podjetje.

Obravnavane bodo še novosti glede daril, ki so bila dana med sklenitvijo zakonske zveze, glede dolgov in terjatev zakoncev na skupnem premoženju ter glede možnosti regresnih zahtevkov enega od zakoncev, pa tudi nove možnosti upnikov po uveljavitvi svoje terjatve do enega od zakoncev.

3. DEL

Seminar v tem delu obravnava razmerja med zakoncema in zunajzakonskim partnerjema ter njunimi otroki po prenehanju zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.

Obdelane bodo spremembe glede načinov prenehanja zakonske zveze, kamor sodi na primer sporazumna razveza pred notarjem v obliki notarskega zapisa, če zakonca nimata skupnih otrok in se sporazumeta o določenih vprašanjih.

Obravnavano bo preživljanje nepreskrbljenega zakonca in otrok, ter nova določba stanovanjskega varstva, ki zakoncu po razvezi omogoča, da pridobi v uporabo celotno stanovanje, v katerem z drugim zakoncem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja, če tako zahtevajo koristi skupnih otrok. Smiselno enako velja za zunajzakonske partnerje. Predstavljene bodo nove zakonske rešitve v primerih nasilja v družini.

Pojasnjene bodo tudi nove možnosti glede premoženjskega režima partnerjev, in bistvene novosti glede razmerij do otrok, ki so uporabne ob razvezi in prenehanju življenjske skupnosti.

KOMU JE SEMINAR NAMENJEN?

Seminar je namenjen tako pravnikom kot nepravnikom, ki jih zanima področje družinskega prava, konkretneje aktualna vprašanja, ki se tičejo zakoncev, njunih medsebojnih razmerij in razmerij do otrok.

KORISTI ZA UDELEŽENCE

Seznanitev z bistvenimi novostmi, ki jih prinaša Družinski zakonik v razmerju med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema in do otrok:

• nove obveznosti staršev v razmerju do otrok,
• kako določiti osebo, ki bo skrbela za otroke v primeru smrti staršev,
• kako določiti svoj način urejanja premoženjskih razmerij, ki je drugačen od zakonitega,
• novosti, ki so povezane s prenehanjem zakonske zveze (ali zunajzakonske skupnosti),
• nove možnosti sodišč v sodnih sporih, povezanih z družinsko problematiko.

dr. Nana Weber

Želja po vsakodnevnih izzivih, nenehnem nadgrajevanju znanja in dinamičnem delu z ljudmi jo je vodila do študija prava. Ker jo je pritegnilo predvsem civilno in gospodarsko pravo, je nadaljevala z magistrskim študijem civilnega in gospodarskega prava ter doktorskim študijem civilnega prava. V magistrskem in doktorskem delu je obravnavala tudi aktualne teme iz Družinskega zakonika. Največ izkušenj z različnih področij prava je pridobila na različnih stopnjah sodišč, na okrajnem (kazenski oddelek), višjem (civilni in oddelek za alternativno reševanje sporov) ter vrhovnem sodišču (delovno–socialni oddelek). Delo je nadaljevala na Državnem pravobranilstvu in pri odvetniku. Po zadnji zaposlitvi v kabinetu ministra za javno upravo je padla odločitev, da delo opravlja kot samostojna podjetnica. Prepričana je namreč, da lahko na tak način najbolje širi svoje poslanstvo, ki je v pomoči ljudem in skrbi za njihove interese. Delo v odvetništvu je nujna nadgradnja. Pomembno ji je, da se nenehno strokovno izpopolnjuje. Nazadnje je naredila izpita za svetovalko za begunce in mediatorko. Ker si prvenstveno prizadeva za mirno rešitev sporov, je mediatorka v Mediacijskem centru Ljubljana in v Mediacijskem centru Odvetniške zbornice Slovenije. Na eni od višjih ljubljanskih šol predava različne pravne predmete, na redni bazi pa piše strokovne članke iz različnih pravnih področij.