Portal TFL
Video vabilo predavateljice Maje Lajevec
ZASEG (izvršba) DOLŽNIKOVIH PREJEMKOV
Pravni vidiki zasega dolžnikovih prejemkov v izvršilnem postopku, postopku osebnega stečaja in davčnem postopku
Trije krovni zakoni pokrivajo v naslovu izpostavljeno področje zasega dolžnikovih prihodkov - Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in Zakon o davčnem postopku. Vsi trije temu sredstvu poplačila namenijo le nekaj členov in se pri urejanju vprašanj sklicujejo na druge pravne predpise. Za pravilno razumevanje pravil o zasegu dolžnikovih prejemkov je treba poznati celotno materijo, ki področje ureja. O določenih vprašanjih sodne prakse ni, kar dodatno otežuje iskanje odgovorov in možnosti za pravilno postopanje. Razlogov je več: dolžniki zaradi slabega poznavanja področja, napak delodajalcev praviloma ne grajajo, upniki so v svojih možnostih nadzora zaradi varstva dolžnikovih osebnih podatkov omejeni, delodajalci v strahu pred finančno odgovornostjo zaradi napak raje ostajajo na varni strani in se z odprtimi vprašanji ne ukvarjajo, stečajni upravitelji pa ob pomanjkanju sodne prakse, časa in ob praviloma prazni stečajni masi pri odločitvah sledijo delodajalcem. Vsemu temu lahko dodamo še nedodelana zakonska pravila, zakonodajo, ki se hitro spreminja in precej različno ravnanje izvrševalcev v podobnih situacijah. Posledica je pravno področje, ki dnevno odpira vprašanja na katera uporabnikom sodna praksa ne daje odgovorov.
Na seminarju bosta predavateljici predstavili problematiko izvršbe na dolžnikove prihodke s strani vseh treh postopkov in sodno prakso tega področja. Enoznačnih odgovorov na vsa vprašanja povezana s to problematiko ni. S pomočjo dolgoletne prakse, pogovorov z uporabniki zakonov in tistimi, ki so dolžni skrbeti za pravilno realizacijo sklepov o izvršbi in sklepov o zasegu, bosta poizkušali odgovoriti na najpogostejša vprašanja tega področja, tako s teoretičnega vidika, kot s pomočjo praktičnih primerov. Za vsa vprašanja, ki se v praksi rešujejo različno, sta s pomočjo predpisov, obstoječe sodne prakse in dolgoletnih izkušenj iskali rešitve, ki so uporabne v praksi, ki odgovarjajo na aktualne dileme in bodo tistim, ki se z zasegom prejemkov ukvarjajo dnevno, v resnično pomoč
KOMU JE SEMINAR NAMENJEN?
Seminar je namenjen vsem, ki imajo pri svojem delu opravka z zasegom dolžnikovih prihodkov.
PET KORISTI ZA UDELEŽENCE
- Spoznali boste predpise, ki so pomembni za razumevanje obravnavane tematike
- Izvedeli boste kateri so prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe in kako jih obravnava sodna praksa
- Pojasnili bomo na katere prejemke lahko sežete v omejenem obsegu in kaj zaseg prejemkov lahko še dodatno omeji
- Predstavili vam bomo upravno izplačilno prepoved
- Interaktivna komunikacija s predavateljicama in odgovori na konkretna vprašanja
PROGRAM
9.00 – 10.30
Predpisi, ki so pomembni za razumevanje področja izvršbe na dolžnikove prejemke.
Primerjava postopkov zasega dolžnikovih prejemkov v izvršbi, postopku osebnega stečaja in davčnem postopku, primerljivost ureditev in temeljne razlike, ki jih uporabniki morajo poznati.
Prejemki izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ:
- kategorije prejemkov v 101. členu ZIZ in kaj pomeni taksativnost naštetih prejemkov,
- napake delodajalca pri realizaciji sklepa o izvršbi ali zasegu dolžnikovih prejemkov,
- posledice napak pri realizaciji sklepa in odgovornost delodajalca na podlagi 134. člena ZIZ,
- kašne so pravne možnosti dolžnika v izvršbi in v stečaju v primeru napake pri izvršbi/zasegu prejemkov v njegovo škodo?
- zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršbi in možnost njene uporabe v stečajnem postopku,
- sodna praksa izvršbe in osebnega stečaja povezana s prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti.
Prejemki na katere je mogoče seči v omejenem obsegu - 102. člen ZIZ:
- kategorije prejemkov v 101. členu ZIZ in kaj pomeni taksativnost naštetih prejemkov,
- napake delodajalca pri realizaciji sklepa o izvršbi ali zasegu dolžnikovih prejemkov,
- posledice napak pri realizaciji sklepa in odgovornost delodajalca na podlagi 134. člena ZIZ,
- kašne so pravne možnosti dolžnika v izvršbi in v stečaju v primeru napake pri izvršbi/zasegu prejemkov v njegovo škodo?
- zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršbi in možnost njene uporabe v stečajnem postopku,
- sodna praksa izvršbe in osebnega stečaja povezana s prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti.
10.30 – 11.00
Odmor s pogostitvijo
11.00 – 12.00
Upravno izplačilna prepoved in vprašanja, ki se v zvezi z njo pojavljajo v izvršbi in stečaju:
- vrstni red realizacije različnih sklepov o izvršbi iz dolžnikovih prejemkov,
- pomen in narava upravno izplačilne prepovedi,
- omejitve zasega v primeru upravno administrativne prepovedi,
- ali dolžnik pri upravno izplačilni prepovedi lahko soglaša s posegom v njegove prihodke preko zakonsko določenega minimuma?
- kakšna so pravila glede razpolaganja dolžnika z razpoložljivim delom prihodkov v izvršbi? Kašna je narava premoženja, ki ga dolžnik s temi sredstvi pridobi v času trajanja postopka osebnega stečaja.
Ustavitev izvršbe na plačo v izvršilnem postopku in ustavitev zasega v stečajnem postopku.
12.00 – 13.00
Odgovori na več kot 30 vprašanj iz prakse, ki so povezani z različnimi vidiki prisilnega zasega dolžnikovih prejemkov in odgovori na vprašanja udeležencev.
KDO BO Z VAMI
Maja Lajevec, univerzitetna diplomirana pravnica, 10 let sodnica na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani in skoraj 3 leta sodnica na specializiranem Stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov iz področja stečajnega in izvršilnega postopka, ter ena od avtoric urejene stečajne sodne prakse e-paketa dr. Nine Plavšak.
Elizabeta Žgajnar, univerzitetna diplomirana pravnica, od leta 2008 sodnica na izvršilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Pred tem je bila sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani na oddelku za gospodarsko sodstvo, še prej pa osem let okrajna sodnica na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani. Je sodnica z bogatimi izkušnjami izvršilnega postopka pridobljenimi na prvi in pritožbeni stopnji. S svojim znanjem in izkušnjami zna teorijo in sodno prakso uporabiti pri reševanju konkretnih težav povezanih s hitro spreminjajočim izvršilnim postopkom.