TFL Izobraževanja / Novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v povezavi z novim Gradbenim zakonom (GZ-1)

Leta 2017 je bil sprejet zakonski strojček, ki ga sestavljajo Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2),  Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Trojček je vzpostavil nov sistem urejanja prostora in graditve objektov v Sloveniji.

9.12.2021 sta bila sprejeta nova Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). 
ZUreP-3 ne spreminja sistema urejanja prostora temveč odpravlja nekatere pomanjkljivosti dosedanje ureditve: dopolnjuje temeljna pravila urejanja prostora, optimizira postopke priprave prostorskih aktov, dopolnjuje pomen in vlogo lokacijske preveritve, spreminja vlogo in naloge nekaterih udeležencev na področju urejanja prostora, prenavlja določila glede postopka določanja in evidentiranja gradbenih parcel, spreminja način odmere komunalnega prispevka, dopolnjuje vsebino prostorskega informacijskega sistema in način vzdrževanja podatkov evidence stavbnih zemljišč, način pridobivanja informacij iz prostorskih aktov ter izboljšuje možnost nadzora občine nad posegi v prostor preko mehanizma izdaje pogojev za poseg v prostor in soglasja za posege v prostor za katere se ne pridobiva gradbeno dovoljenje ter inšpekcijskega nadzora.

ZUreP-3 je usklajen z prenovljenim gradbenim Zakonom (GZ-1) glede pogojev za izdajo gradbenih dovoljenj in legalizacije objektov, določanja in evidentiranja gradbenih parcel, obračuna komunalnega prispevka in prostorskega informacijskega sistema, ki podpira elektronsko poslovanje tudi na področju graditve objektov.

ZUreP-3 je namenjen vzpostaviti pogoje preko katerih se bo z uporabo GZ-1 zagotovila pridobitev dovoljenj za objekte. Zato je poznavanje ZUreP-3 in povezave ZUreP-3 in GZ-1 pomembno za nosilce urejanja prostora, organe lokalnih skupnosti, izvajalce javnih služb, projektante, investitorje, nepremičninske posrednike in druge strokovnjake, ki pri svojem delu potrebujejo podatke o prostoru. ZUreP-3 zaradi finančnih instrumentov zemljiške politike vpliva tudi na lastnike stavbnih zemljišč. V predavanju bo predstavljen  sistem urejanja prostora, ki ga ureja ZUreP–3 ter opisane spremembe ureditve glede na ZUreP-2. V drugem sklopu bo predstavljena povezava med ZUreP-3 in GZ-1 tako, da bodo obrazloženi pogoji iz prostorskega načrtovanja v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, integralnega dovoljenja in legalizacije objektov.

mag. Tomaž Černe

Diplomiral na prostorski smeri geodezije na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo leta 2001 ter na isti fakulteti leta 2009 pridobil naziv magister znanosti komunalne smeri gradbeništva. Od leta 2001 je zaposlen v podjetju IGEA d.o.o., kjer vodi projekte s področja urejanja prostora, urbane ekonomike, zemljiške politike ter investicijskega inženiringa za javni in zasebni sektor. Od leta 2006 do 2012 je bil asistent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) na področju komunalnega gospodarstva, urbane ekonomike in urejanja prostora in na teh področjih še vedno sodeluje s fakulteto kot vabljeni predavatelj, ki prenaša praktične izkušnje v študijski proces. Trenutno je tudi predavatelj višje šole za predmete Urbanizem, Varstvo okolja in zakonodaja ter Okoljske dajatve in financiranje. Od leta 2006 je predsednik Sekcije za urejanje prostora pri Zvezi geodetov Slovenije. Je predstavnik Zveze geodetov Slovenije v partnerstvu Odgovorno do prostora! in od leta 2014 tudi koordinator partnerstva. sodeluje Na področjih povezanih z urejanjem prostora in zemljiško politiko sodeluje tudi z Inženirsko zbornico Slovenije.

spec. Aleksandra Velkovrh, dipl. inž. gradb.

Je gradbeni tehnik, diplomirani gradbeni inženir in specialist javne uprave s področja gradbenega inšpiciranja. Poklicno pot je začela kot vodja gradbišča pri večjem gradbenem izvajalcu za GOI dela, bila svetovalka župana na občini za področje okolja in prostora, bila državna gradbena inšpektorica, vodila več inšpektoratov (prostor, okolje, stanovanja, geodezija, energetika, promet, ceste), na Ministrstvu za pravosodje in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij izvajala investicije z vidika stroke, javnih naročil in področja FIDIC norm in vodila kabinet na Generalnem sekretariatu vlade. 20 let tudi predava s področja gradbenih predpisov udeležencem pri graditvi, občinam, ministrstvom, nepremičninskim posrednikom, cenilcem, revizorjem in ostalim. S svojim delom in dodatnimi aktivnostmi stalno prepleta izkušnje z gradbene stroke in zakonodaje s tega področja. Je avtorica številnih člankov in tudi so/avtorica več knjig z gradbenega področja.