TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člena 145. a in 145. c Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij nista v neskladju z Ustavo. Peta točka 145. b člena istega zakona ni v skladu z Ustavo, kolikor ne določa roka, v katerem mora biti izdan poseben zakon o izdaji obveznic. Člen 3 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni v skladu z Ustavo, kolikor ne določa, da imajo neupravičeno obsojeni ali njegovi dediči, ki so začeli postopke za vrnitev premoženja oziroma za plačilo odškodnine pred njegovo uveljavitvijo, pravico do povrnitve stroškov postopka tudi za del zahtevka, s katerim glede na določbo 3. člena Zakona ne bodo uspeli. Ugotovljeni neskladnosti iz 2. in 3. točke izreka te odločbe je zakonodajalec dolžan odpraviti najkasneje v roku šest mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobuda za oceno ustavnosti tretjega odstavka 145. člena in 145. č člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se zavrne.

Pravica do povrnitve škode iz 30. člena Ustave je pravica, ki je v Ustavi določena brez zakonskega pridržka. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave jo je dopustno omejiti samo, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic drugih. Ustavno jamstvo zasebne lastnine kot človekove pravice zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju. Lastnina je elementarna človekova pravica, ki je tesno povezana z varstvom osebne svobode. Njena funkcija je, da zavaruje svobodno ravnanje posameznika na premoženjskem področju in tako omogoča vsakomur, da lahko svobodno in odgovorno oblikuje svoje življenje. Kot taka je sestavni del ustav demokratičnih držav. Definicija lastnine po slovenski ustavi (33. člen) vključuje njeno socialno, gospodarsko in ekološko funkcijo (prvi odstavek 67. člena). Pri določanju načina pridobivanja in uživanja lastnine ter pogojev za dedovanje je zakonodajalec dolžan uravnotežiti individualni in skupnostni element lastnine. Posegi v ustavne pravice so podvrženi strogi ustavni presoji po tako imenovanem testu sorazmernosti. Po slednjem je poseg dopusten samo v primeru, da je nujen (neizogiben) za varstvo drugih človekovih pravic; poseg tudi ne sme biti prekomeren, kar pomeni, da je dopusten le najblažji izmed možnih posegov, s katerim se lahko zagotovi ustavno dopustni in zaželeni cilj - varstvo enako pomembnih pravic drugih. Izpodbijani določbi 145. a in 145. c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij nista v neskladju z Ustavo, ker so posegi v ustavni pravici iz 30 in 33. člena, ki jih določa izpodbijana ureditev nujni - neizogibno potrebni - in je izenačitev položajev neupravičeno obsojenih s položajem vseh upravičencev do poprave povojnih krivic primerno sredstvo, s katerim je zakonodajalec dosegel svoj namen. Načelo socialne države opravičuje zakonodajalca, da upoštevajoč pravice do socialne varnosti vseh državljanov, skrbi za finančne zmogljivosti države in da v primerih, ki so ustavno dopustni, tudi omeji določene pravice iz tega razloga. Peta točka 145. b člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni v skladu z Ustavo, kolikor ne predvideva roka, v katerem mora zakonodajalec izdati zakon o izdaji obveznic Republike Slovenije. Načelo pravne države, ki obsega tudi načelo varstva zaupanja v pravo, zahteva, da zakonodajalec določeno razmerje ali pravico uredi dokončno in da se pri tem ne sklicuje na predpis, ki še ne obstaja oziroma niti ni določeno, do katerega roka ga je treba izdati. Člen 3 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je v skladu z Ustavo kljub retroaktivnemu posegu v pridobljene pravice, ker retroaktivnost zakona opravičuje javna korist, poseg v pridobljene pravice pa je ob strogi ustavnosodni presoji v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ni v skladu z Ustavo, kolikor ne določa pravice povrnitve stroškov za del zahtevka, s katerim neupravičeno obsojeni ali njegovi dediči glede na določbo 3. člena Zakona ne bodo uspeli. Ustavno sodišče je pobudo za presojo tretjega odstavka 145. člena zavrnilo, ker so navedbe pobudnikov, da izpodbijana določba ne priznava popolnega povračila kot to določa 30. člen Ustave, očitno neutemeljene. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti 145. č člena, ki določa, da o vrnitvi zaplenjenega premoženja odločajo sodišča v nepravdnem postopku, zavrnilo kot očitno neutemeljeno.