TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

„Pritožba toženke se zavrne, pritožbi tožnice pa se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenim zahtevkom ugodi, toženka pa je dolžna v 15 dneh plačati tožnici 24.317,40 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenem v tej točki izreka, do plačila.

Toženka je dolžna v 15 dneh plačati tožnici 9.706,22 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila. “

II. Toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici 11.368,40 EUR njenih revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Okoliščina, da se je lastninil le družbeni kapital (skupek članskih pravic v podjetju, ki ni imel znanih lastnikov, temveč so ga za račun anonimnih lastnikov upravljali delavci v podjetju), ni vplivala na v ZLPP določeno obveznost lastninsko preoblikujočih se družb (tudi tistih v mešani lastnini), da v otvoritveni bilanci prikažejo vse premoženje (sredstva v aktivi podjetij). Lastninjenje se je izvedlo glede na vrednost družbenega kapitala, ki je bila lahko pravilno ocenjena le ob upoštevanju celotne aktive podjetja. Od nje je namreč odvisna vrednost osnovnega kapitala, ta pa je osnova za ugotovitev vrednosti družbenega kapitala – tistega deleža v osnovnem kapitalu, ki nima znanega lastnika. Če določeno premoženje v otvoritveni bilanci ni bilo upoštevano, se njegova vrednost ni odrazila v vrednosti družbenega kapitala, ki je bila zato prenizko ocenjena, cena delnice pa prenizko določena.

Preprečevanju tovrstnih (posrednih) oškodovanj družbenega kapitala je namenjena določba 6. člena ZZLPPO, ki ureja prehod („skritega“) premoženja, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja, na SRD. Nanjo zato preide vse premoženje, ki v otvoritvenih bilancah podjetij ni bilo prikazano, čeprav ga je k lastninjenju zavezano podjetje tedaj že imelo, ne glede na to, kje se to premoženje sedaj najde in komu se zaseže. Enako velja za plodove skritega premoženja.