TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obdolženega A. A. in njegovih zagovornikov se zavrneta kot neutemeljeni.

Trditev, da zaradi medsebojnega nepoznavanja članov tako imenovane hudodelske združbe slednja ne more obstojati, ne vzdrži presoje, saj je glede tega teorija in praksa že zavzela povsem nasprotno stališče, kakšna naj bi bila dejanska vloga obdolženca v združbi in njen načrt, pa bo znano po zaključku kazenskega postopka.

Glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na podatke o bogati kaznovalni preteklosti obdolženca, strukturo sedaj obravnavanih kaznivih dejanj ter v zadostni meri izkazano njegovo vlogo dobavitelja zelo kvalitetnega kokaina, na podlagi česar je senat tudi pravilno zaključil, da gre pri obdolžencu za člana združbe, ki zahteva poznavanje širokega kroga ljudi ter vnaprejšnjo dobro organiziranost in utečenost ravnanja.

Dejstvo, da obdolženec doslej še ni bil obsojen za storitev kaznivega dejanja po členu 186 KZ-1, nima nobene teže, saj je po številnih obsodbah za različne oblike premoženjskih in kaznivih dejanj z elementi nasilja z izvrševanjem novih kaznivih dejanj očitno nadaljeval kmalu po tem, ko je prišel iz zapora, s čimer je najbolj nazorno sam pokazal, da je utemeljen zaključek o obstoju konkretne nevarnosti izvrševanja kaznivih dejanj, ki globoko posegajo v zdravje in življenje ljudi, za odpravo te dejavnosti pa je pripor neogibno potreben in ga ni mogoče nadomestiti z milejšo obliko hišnega pripora.