TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelja in nasprotni udeleženci nosijo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Pritrditi je sicer treba pritožbi, da v okoliščinah konkretnega primera rok 15 dni, ki ga je sodišče določilo, ko je odločalo o predlogih predlagateljev za podaljšanje roka za plačilo predujma, ni primeren. Vendar pa je predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, ne pa napake sodišča. Za tak primer institut vrnitve v prejšnje stanje ni primerno pravno sredstvo. Primerno pravno sredstvo bi bila pritožba zoper sklep o podaljšanju roka, saj je sodišče predlogu za podaljšanje roka le delno ugodilo (roka ni podaljšalo za predlagani čas do odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč) in bi se predlagatelja, ki ju zastopa odvetnik, torej pravni strokovnjak, zoper zavrnilni del lahko pritožila.

Odvetnik mora svojo stranko v postopku zastopati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Storiti bi moral vse, kar je potrebno in razumno za zavarovanje pravic in koristi predlagateljev v postopku. Vedel je, da sta predlagatelja zaprosila za oprostitev plačila predujma in sprva ravnal ustrezno skrbno ter urgiral pri službi za brezplačno pravno pomoč in podal predlog sodišču prve stopnje, naj podaljša rok za plačilo predujma do odločitve o predlogu predlagateljev za oprostitev plačila predujma za izvedenca. V nadaljevanju pa ni naredil vsega, kar se pričakuje od odvetnika. Ker sta ga predlagatelja pooblastila za zastopanje v postopku, v katerem je angažiranje izvedenca in s tem povezano plačilo predujma nujno, se pričakuje, da jima daje napotke v zvezi s plačilom izvedenca. Pričakovanje, da bi jima svetoval, naj zaprosita za nujno brezplačno pomoč po 36. členu ZBPP, zato ni pretirano. Predvsem pa bi morala predlagatelja kljub dodatnim stroškom ponovno zaprositi za podaljšanje roka za plačilo predujma.