TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke glede izpodbijane II., III, IV., V. in VI. točke izreka sodbe se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožba tožene stranke glede izpodbijane I., III in IV. točke izreka sodbe se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

III. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške za pritožbo.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 2.779,77 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.763,20 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude .

VI. Sodišče prve stopnje mora v izreku sodbe (V. točka izreka ) takoj po prejemu te odločbe odpraviti očitno pisno pomoto tako glede višine terjatve (seštevek 16,512.698,12 EUR + 48.347,94 EUR) kot tudi datum glede obrestnega dela (pravilno 18. 7. 2017).

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da sicer drži, kot zatrjuje tožeča stranka, da je temeljno načelo obligacijskega prava dolžnost izpolnitve obveznosti, vendar imajo zaradi načela pogodbene svobode in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb pogodbene stranke možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve pogodbenih obveznosti uredijo drugače že ob sklenitvi pogodbe.

Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, kar pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna – po uradni dolžnosti - ne velja za pogodbeno materialno pravo.