TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 2.228,58 EUR, za čas od 17. 1. 2015 do 15. 8. 2018, zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške in mora v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec za izstavitev spornega računa glede zneska „izrednega nakazila" ni imel pravne podlage in do plačila po tem računu ni upravičen. Po neizpodbitih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so bile vse storitve institucionalnega varstva, ki jih je toženec v spornem obdobju opravil za tožnika v celoti plačane že pred spornim tožnikovim nakazilom (del jih je plačal tožnik, ostalo pa je bilo plačano iz proračuna), toženec pa zaradi spornega poračuna ni prejel iz proračuna manj sredstev oziroma mu jih ni bilo treba v isti višini vrniti v proračun. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil toženec s plačilom „izrednega nakazila" za že plačano obdobje za nazaj dejansko obogaten in mora neupravičeno prejeti znesek tožniku vrniti v skladu s 190. členom OZ. Nima prav pritožnik, da je s porčcunom periodicnih prejemkov (nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč), ki se je nanasal za nazaj, prišlo za nazaj do spremembe tožnikove zmožnosti, ker se je izboljšala njegova placilna sposobnost in mora tožnik zato k že opravljeni storitvi institucionalnega varstva prispevati več, kot je bilo sprva določeno. Tožnikovo plačilna sposobnost se je namreč izboljšala šele takrat, ko je sredstva po poračunu dejansko prejel. Šele od takrat dalje je imel tožnik boljše premoženjske razmere, torej bi mu toženec šele od takrat naprej lahko zaračunal višjo oskrbnino zaradi izboljšane plačilne sposobnosti. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je glede na navedeno v tem delu neutemeljen.