TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. G 1/2014 z dne 20. 1. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo sojenje.

Preiskava po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence pomeni invaziven poseg v pravico podjetij, proti katerim se vodi postopek, iz prvega odstavka 36. člena Ustave, saj se glede na intenzivnost preiskave z njo posega v najožje polje pravice do prostorske zasebnosti, zaradi preiskovalnih pooblastil, ki omogočajo tudi preiskavo vseh nosilcev podatkov in komunikacijo, zabeleženo na njih, pa pomeni preiskava tudi poseg v pravico podjetij, ki jo zagotavlja prvi odstavek 37. člena Ustave. Zato pomeni sklep oziroma odredba o preiskavi po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence akt, s katerim se posega v pravice oziroma v pravni položaj preiskovanca.   Tudi pri postopku po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence morajo biti zagotovljena ustavna procesna jamstva poštenega postopka, ki ga varuje 22. člen Ustave. Sestavni del uresničevanja pravice do poštenega postopka je tudi nepristransko odločanje. Zahteve ustavnega procesnega jamstva nepristranskega sojenja, ki izhajajo iz ustavnosodne presoje prvega odstavka 23. člena Ustave in ki se sicer nanašajo na sodišča, so lahko vodilo za zagotavljanje jamstva nepristranskega odločanja za poštenost kateregakoli postopka, v katerem se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih, torej tudi postopka po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence.    Okoliščina, da je uradna oseba v časovno in vsebinsko povezani zadevi naprej pravno svetovala pritožnici, nato pa zoper njo izdala sklep o preiskavi in je torej nastopala v t. i. dvojni vlogi, vzbuja dvom o nepristranskosti njenega odločanja.