TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 540/2002 z dne 16. 4. 2003 se ne sprejme.

Zgolj to, da je Višje sodišče v okviru instančne presoje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločalo o že pravnomočno razsojeni stvari, in je zato spremenilo prvostopenjsko odločitev, ne pomeni arbitrarnega odločanja. Tudi očitek pritožnice, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker Višje sodišče ni odgovorilo na njene navedbe o vračunavanju darila v dedni delež sodediča, je neutemeljen. Glede na ugotovljeno procesno oviro (tj. pravnomočno razsojeno stvar) se Višjemu sodišču ni bilo treba spuščati v vsebinsko presojo, torej tudi ne v presojo utemeljenosti pritožničinih navedb glede vračunavanja darila v dedni delež sodediča. Dejstvo, da se pritožnica ne strinja z odločitvijo Višjega sodišča, pa tudi ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.