TFL Vsebine / TFLGlasnik

Odpravnina ob upokojitvi je ena izmed treh odpravnin, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) uvaja za zaposlenega. Poleg odpravnine ob upokojitvi v ZDR-1 najdemo še odpravnino ob odpovedi delodajalca zaradi poslovnega razloga in zaradi razloga nesposobnosti, odpravnina pa zaposlenemu pripada tudi v primeru, ko le-ta odpove delovno razmerje izredno. Z ZDR-1 je odpravnina ob upokojitvi urejena v 132. členu.

Odpravnina ob upokojitvi je pomembna pravica delavcev, ki zapustijo trg dela in vstopijo v obdobje zaslužene upokojitve. Slovenska zakonodaja, vključno z Zakonom o delovnih razmerjih, določa pravice in obveznosti delodajalcev glede izplačila odpravnine ob upokojitvi. V tem članku bomo podrobno preučili ključne vidike odpravnine ob upokojitvi, kako se izračuna ter kakšne so posebnosti glede odpravnine ob upokojitvi za javni sektor.

ZDR-1 za odpravnino ob upokojitvi določa nekatere pogoje

Odpravnina ob upokojitvi je enkratno denarno izplačilo, ki ga delodajalec izplača zaposlenemu, ko se ta upokoji. Ta odpravnina je priznanje za dolgoletno delo in prispevek zaposlenega podjetju ali ustanovi. Po ZDR-1 odpravnina ob upokojitvi predstavlja zakonsko obveznost za delodajalce in je namenjena zagotavljanju finančne varnosti delavca ob prehodu iz aktivnega delovnega obdobja v upokojitev.

ZDR-1 za odpravnino ob upokojitvi določa nekaj pogojev, ki jih zaposleni mora doseči, da je do pokojnine ob upokojitvi sploh upravičen. Zakon določa, da mora biti delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj pet let – lahko pa kolektivna pogodba določa drugače. Višina odpravnine ob upokojitvi po ZDR-1 znaša najmanj dve povprečni mesečni bruto plači delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Odpravnina ob upokojitvi je pravica, ki jo morajo delodajalci spoštovati, ne glede na to, ali gre za zasebni sektor ali javni sektor. Znesek odpravnine pa je določen z zakonodajo in morebitnimi kolektivnimi pogodbami, ki lahko določajo ugodnejše pogoje.

Odpravnina ob upokojitvi v javnem sektorju

V javnem sektorju veljajo nekatera posebna pravila glede odpravnine ob upokojitvi, saj so delodajalci pogosto zavezani kolektivnim pogodbam in specifičnim zakonskim določbam. Poleg ZDR-1 lahko kolektivne pogodbe za javni sektor določajo dodatne pravice in višje zneske odpravnine za zaposlene v javni upravi, šolstvu, zdravstvu in drugih javnih ustanovah. Na primer, Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja ali Kolektivna pogodba za javni sektor lahko določata dodatne ugodnosti za delavce ob upokojitvi, kar pomeni, da imajo lahko zaposleni v javnem sektorju pravico do višje odpravnine kot zaposleni v zasebnem sektorju. Pomembno je, da se delavci v javnem sektorju pred upokojitvijo posvetujejo z delodajalcem ali pravnim svetovalcem, da ugotovijo, kakšne pravice jim pripadajo po kolektivni pogodbi.

Kako izračunati odpravnino ob upokojitvi?

Izračun odpravnine ob upokojitvi je pomemben korak, saj zagotavlja, da delodajalec izplača pravilno vsoto odpravnine zaposlenemu. Odpravnina se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Postopek izračuna odpravnine ob upokojitvi vključuje:

• Izračun povprečne bruto plače: Delodajalec mora najprej izračunati povprečno bruto plačo delavca za zadnje tri mesece, ko je bil delavec zaposlen. Če je delavec v tem obdobju prejemal variabilna izplačila (npr. nagrade, bonuse ali nadure), se te upoštevajo pri izračunu povprečne bruto plače.
• Pomnožitev z dva: Po ZDR-1 odpravnina ob upokojitvi znaša najmanj dve povprečni mesečni bruto plači. Torej, če je povprečna mesečna bruto plača delavca v zadnjih treh mesecih znašala 2.500 EUR, bi odpravnina znašala najmanj 5.000 EUR (2.500 EUR x 2).
• Posebnosti v kolektivnih pogodbah: Kolektivne pogodbe ali interne pogodbe lahko določajo drugačne izračune ali višje odpravnine. Na primer, določeni delodajalci lahko izplačajo višjo odpravnino glede na notranja pravila ali sporazume.

Pogoste napake pri izračunu odpravnine ob upokojitvi

Izračun odpravnine je lahko zapleten, zato delodajalci in delavci pogosto naletijo na določene napake. Nekatere pogoste napake vključujejo:

• Neupoštevanje vseh variabilnih komponent plače: Nekateri delodajalci pri izračunu povprečne plače ne upoštevajo vseh variabilnih izplačil, kar lahko vodi do nižjega izplačila odpravnine.
• Neupoštevanje kolektivnih pogodb: V javnem sektorju je pomembno upoštevati vse določbe kolektivnih pogodb, saj te lahko določajo višje zneske odpravnin.
• Neizplačilo odpravnine pravočasno: Delodajalci morajo poskrbeti, da je odpravnina izplačana pravočasno, saj lahko zamude privedejo do pravnih sporov.

Kako vložiti zahtevek za odpravnino?

Delavec, ki se odloči za upokojitev, mora predložiti zahtevek za prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve. Delodajalec je nato dolžan izplačati odpravnino ob upokojitvi najkasneje do dneva prenehanja delovnega razmerja. Delavci morajo biti pozorni, da zahtevek vložijo pravočasno in v skladu z internimi pravili podjetja ali institucije, kjer so zaposleni. V primeru, da delodajalec ne izplača odpravnine, ima delavec pravico vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče. V takih primerih je priporočljivo, da delavec poišče pravno pomoč, da bi zaščitil svoje pravice in dosegel ustrezno izplačilo odpravnine.

ZDR-1 odpravnino ob upokojitvi definira kot enkratno izplačilo

Pomembno je poudariti, da je odpravnina ob upokojitvi izplačana samo enkrat. Če se upokojenec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju nove pogodbe o zaposlitvi ni upravičen do nove odpravnine ob upokojitvi. V primeru delne upokojitve (in zaposlitve pri delodajalcu najmanj pet let) ter sklenitve nove pogodbe za krajši delovni čas, pripada delavcu sorazmerni delež odpravnine. Enako velja za zaposlene s krajšim delovnim časom, ki so pri delodajalcu delali vsaj pet let. Izjema so delavci, ki zaradi posebnih razlogov (na primer bolezen, invalidnost ali starševstvo) delajo krajši delovni čas. Njim pripada celotna odpravnina, kot če bi bili zaposleni za polni delovni čas.