TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora dela polni delovni čas in med delom neopravičeno ne izostaja z delovnega mesta več, kot je razlog za prenehanje delovnega razmerja po splošnih predpisih, oziroma ki pri delu dosega glede na svoje sposobnosti primeren uspeh, je sicer treba zagotoviti vse pravice iz dela po splošnih predpisih, če ni z zakonom drugače določeno (45. člen ZIKS-1), vendar prav iz tega zakona ne izhaja izenačevanje položaja delavca v delovnem razmerju in obsojenca na prestajanju kazni. To se med drugim kaže že v določbah o plačilu (ne o plači), višini plačila, nadomestilu za čas začasne nezmožnosti za delo, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, itd.

Med Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in obsojencem, ki med prestajanjem kazni zapora opravlja delo, ne gre za odnos delavca in delodajalca z elementi delovnega razmerja, kot so določeni v 4. členu ZDR. Za tak odnos ne gre niti med obsojencem in zunanjim delodajalcem, pri katerem obsojenec (tožnik) dejansko opravlja delo. Za določitev pristojnosti delovnega sodišča pa je sicer pomembno tudi, da ne gre niti za spor med delavcem in delodajalcem, kot to izhaja iz določbe b.) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.

Res ZDSS-1 v h.) točki prvega odstavka 5. člena določa tudi pristojnost delovnega sodišča, če je v kakšnem drugem zakonu določeno, da je pristojno za odločanje delovno sodišče. Vendar takšna pristojnost ne izhaja iz določbe 45. člena ZIKS-1.