TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka glede zavrnitve predloga za izvršbo za izterjavo glavnice v višini 113.684,13 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 48.191,78 EUR od 5. 5. 2010 dalje do plačila, 64.072,35 EUR od 9. 3. 2011 dalje do plačila, 1.420,00 EUR od 28. 12. 2010 dalje do plačila, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

V preostalem - glede zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov - zneska 9.813,54 EUR, se pritožba zavrne in v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Izdaja vmesne sodbe predstavlja cepitev odločanja o tožbenem zahtevku na odločanje o podlagi zahtevka (ki je implicitno vsebovana v izreku vsake dajatvene sodbe) in na odločanje o višini zahtevka (ki je tu pridržana za končno sodbo). Pri izdaji vmesne sodbe mora zato sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, kakor tudi o vseh toženčevih ugovorih, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. Tudi, če toženec določenih ugovorov pred izdajo vmesne sodbe ni podal, pa se ti ugovori nanašajo le na podlago zahtevka, teh ugovorov v nadaljnjem postopku odločanja o znesku ne more več uveljavljati.

- Glede na pravnomočno vmesno sodbo, s katero je sodišče odločilo o temelju odškodninske odgovornosti dolžnikov, ni razlogov, da bi dolžnika po končni sodbi Okrožnega sodišča v Celju P 351/1995 z dne 9. 3. 2011, ki predstavlja izvršilni naslov, odgovarjala drugače kot je to določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju sodbo P 351/1995 z dne 14. 9. 2006, ki je bila v celoti potrjena s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 945/2007 z dne 13. 12. 2007. Sodbo, ki je izvršilni naslov, je potrebno uporabiti in razlagati v povezavi s pravnomočno vmesno sodbo.