TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Predlog oškodovanca kot tožilca J.B., da se Višje sodišče v Kopru, kot pritožbeno sodišče, izloči iz tega postopka ter zadeva prenese na drugo sodišče, se zavrže.

Pritožba oškodovanca kot tožilca J.B. se kot neutemeljena zavrne.

Oškodovanec kot tožilec je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso (6. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) ter druge stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženih, v kolikor so ti nastali.

V skladu z določbo 41. člena ZKP mora stranka zahtevati izločitev le poimensko določenega sodnika višjega sodišča, ki postopa v zadevi, pri čemer mora v zahtevi navesti okoliščine, zaradi katerih misli, da je podana kakšna zakonska podlaga za izločitev. V obravnavani zadevi se oškodovanec kot tožilec zgolj sklicuje na nekakšne svoje vloge glede katerih naj se „sodišče obrne na predsednika Višjega sodišča v Kopru“ ne da bi konkretno utemeljil razloge za dvom v nepristranskost sodnikov pritožbenega senata. Glede na to, da je iz njegovega predloga razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom izpodkopavanja avtoritete sodišča, je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP takšen predlog oškodovanca kot tožilca zavrglo.