TFL Vsebine / Revija Pravnik

11

Državno tožilstvo ima v določbi prvega odstavka 385. člena ZPP zakonsko pooblastilo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo sodišča. Gre za izredno pravno sredstvo v javnem interesu, katerega namen je zagotavljanje enakosti pred zakonom, pravne predvidljivosti in pravne varnosti. Zahteva državnega tožilca kot intervenienta v javnem interesu zato ne nadomešča revizije stranke niti je ne izključuje, temveč jo dopolnjuje. Kadar je vložena zaradi zagotavljanja enotnosti sodne prakse in razvoja prava, jo lahko državno tožilstvo vloži le pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko Vrhovno sodišče dopusti revizijo stranke. Ti pogoji so predpisani v prvem odstavku 367.a člena ZPP. Zapisani so v obliki generalne klavzule objektivne pomembnosti pravnega vprašanja za pravni red kot celoto kot edinega merila za dostop do Vrhovnega sodišča. Na podlagi tega merila tako Vrhovno sodišče kot tudi državno tožilstvo opravita predhodni postopek za ugotovitev, ali je podan jav- ni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, to je revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti. Obe pravni sredstvi vodita v izredni preizkus konkretne zadeve pred razširjenim senatom petih sodnikov Vrhovnega sodišča. Slednje nima pravne podlage, da državnemu tožilcu kot samostojnemu in neodvisne- mu organu pravosodja odreče vsebinsko presojo vložene zahteve za varstvo zakonitosti z obrazložitvijo, da ne gre za pomembno pravno vprašanje, če izpolnjuje vse procesne predpostavke iz 374. člena ZPP. Vrhovno sodišče mora v takem primeru na podlagi smiselno upoštevnih določb 378., 379. in 380. člena ZPP o zahtevi za varstvo zakonitosti vsebinsko odločiti.

The State Prosecutor’s Office has the statutory power, as stipulated in the provision of Article 385 (1) of the Civil Procedure Act (CPA), to lodge the request for the protection of legality against a final judgment of a court. This constitutes an extraordinary legal remedy in the public interest, the purpose of which is to ensure equality before the law, legal predictability, and legal certainty. The request by the state prosecutor, as a public interest intervener, is therefore not a substitute for, nor exclusive of, but complementary to, a party’s revision. Where it is filed for the purpose of ensuring uniformity of case-law and the development of the law, the State Prosecutor’s Office may lodge it only under the same conditions as those under which the Supreme Court may allow a revision of the party. These conditions are laid down in Article 367a (1) of the CPA. They take the form of a general clause on the objective importance of the legal issue for the legal order as a whole, as the sole criterion for access to the Supreme Court. Based on this criterion, both the Supreme Court and the State Prosecutor’s Office conduct the preliminary procedure to establish the existence of a public interest to lodge the extraordinary legal remedies. Both legal remedies lead to an extraordinary review of a specific case before an enlarged panel of five judges of the Supreme Court. The Supreme Court has no legal basis to deny the state prosecutor, as an autonomous and independent judicial body, a substantive review of a request for the protection of legality on the grounds that it does not raise an important legal issue, provided that it meets all the procedural prerequisites set out in Article 374 of the CPA. In such a case, the Supreme Court must decide on the merits of the request for the protection of legality on the basis of the relevant provisions of Articles 378, 379 and 380 of the CPA.

Request for the Protection of Legality as Part of the System of Extraordinary Legal Remedies in Non-Criminal Court Proceedings