TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev, da se zavrne pritožba nasprotnega udeleženca zoper točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Sicer se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se zavrne zahtevek predlagatelja, ki se glasi:

„Nasprotni udeleženec je dolžan odpraviti ugotovljeno kršitev na način, da delavcem plača razliko med že plačano 13. plačo za 2011 in 13. plačo za 2011 v skupnem obsegu, kot jo določa kolektivna pogodba ter jim uskladi plače za obdobje od novembra 2011 do maja 2012 v ustrezni višini.“

III. Predlagatelj mora v 15. dneh od odločitve te sodbe povrniti nasprotnemu udeležencu njegove revizijske stroške v znesku 171,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Predlagatelj je ob ugotovitvenem zahtevku, ki ga je postavil že v predlogu in ki ima podlago v 1. točki prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, na prvem naroku za glavno obravnavo postavil še dajatveni zahtevek, ki ima podlago v drugem odstavku 53. člena ZDSS-1. Ta namreč določa, da sodišče v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka (to je takrat, ko ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe) lahko glede na naravo razmerja na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti. Sam zakon tako predvideva, da v kolektivnem delovnem sporu predlagatelj lahko, ob ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, postavi tudi dajatveni zahtevek, da se nasprotnemu udeležencu naloži izpolnitev določene obveznosti npr. plačilo plače in podobno. Gre torej za uveljavljanje drugega zahtevka od obstoječega, kar v celoti ustreza definiciji spremembe tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP.

Stališče sodišča druge stopnje, da terjatev, o kateri je bilo odločeno z dajatvenim delom sodbe, ni zastarana, temelji na zmotni presoji, da predlagatelj z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka na prvem naroku za glavno obravnavo ni spremenil tožbe.

Ob uveljavljanju terjatve na izpolnitev obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe na prvem naroku za glavno obravnavo dne 18. 1. 2018 je petletni zastaralni rok že potekel. Ker je nasprotni udeleženec ugovarjal zastaranje terjatve, je ta del tožbenega zahtevka treba zavrniti.