TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS020565 - zamudne obresti - menične obresti - kdaj se lahko zahtevajo - odlok o višini obrestne mere zamudnih obresti - terjatev iz dolžniško upniškega razme...
Dolžnik ni prost obveznosti plačila zamudnih obresti za ves čas
zamude, četudi je upniku izročil menico kot sredstvo za zavarovanje
plačila.
Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na 6% obrestno mero, določeno v 48.
čl. zakona o menici. V obravnavanem primeru ne gre za regresni
zahtevek, temveč za direktni zahtevek remitenta nasproti trasantu,
zato je upnik upravičen zahtevati obresti po obrestni meri določeni z
odlokom ZIS.
ORIGINAL:
Vjerovnik ima pravo od dužnika za potraživanje nastalo iz ugovora u
privredi zahtijevati zateznu kamatu po propisanoj stopi odlukom SIV-a
o visini stope zatezne kamate (čl. 25. i čl. 277. st. 2. ZOO).
Okolnost što je dužnik izdao mjenicu kao instrument osiguranja
plaćanja u smislu čl. 7. zakona o osiguravanju plaćanja između
korisnika društvenih sredstava, ne oslobađa dužnika obveze da
vjerovniku podmiri zatezne kamate za sve vrijeme dok je bio u docnji
s plaćanjem. Ovo iz razloga što izdavanje takve mjenice nije plaćanje
nego tek osiguranje plaćanja.
Neosnovano je pozivanje dužnika na odredbu čl. 48. zakona o mjenici,
prema kojoj kamatna stopa iznosi 6%. Ovo iz razloga što se ne radi o
regresnom zahtijevu, već o direktnom zahtjevu remitenta prema
trasantu, pa stoga u slučaju kad je tužen samo remitent pojmovno nema
regresa, već postoji direktna tužba, pa zatezne kamate iznose onoliko
toliko je određeno propisima da iznosi visina stope takve kamate.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.