TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani in sklep Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju se razveljavita. Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Kranju v novo odločanje.

Izključitev Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev iz uporabe v zapuščinskih postopkih, kjer bo predmet dedovanja denacionalizirano premoženje, bi bila v nasprotju s 67. in z 71. členom Ustave, v nasprotju s 14. členom Ustave pa bi privedla tudi do neenotnega položaja subjektov. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev je potrebno uporabiti v vseh življenjskih primerih, ki jih ta zakon pravno ureja. Okoliščina, da je bil sklep o dedovanju pravnomočen pred uveljavitvijo Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev oziroma pred določitvijo zaščitenosti kmetije, ne more vplivati na uporabo posebnih predpisov o dedovanju zaščitenih kmetij za denacionalizirana zemljišča. Razlog, tj. trenutek uvedbe dedovanja, bi namreč privedel do neenakega obravnavanja strank v zapuščinskih postopkih in tudi do kršitve ustavne določbe o enakem varstvu njihovih pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave). Premoženje, ki je predmet denacionalizacije, v nobenem primeru ni premoženje, na katerega bi se lahko nanašala pravnomočna "odločba o dedovanju" iz prvega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji. Zato bi stališče višjega sodišča privedlo do stanja, da bi bila uporaba oziroma izbira predpisa o dedovanju odvisna od okoliščin, ki z dedovanjem denacionaliziranih kmetijskih zemljišč nimajo nobene zveze. To pa bi v zapuščinskih postopkih neutemeljeno privedlo do različnega odločanja v enakih pravno relevantnih položajih.