TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijani točki I/3 izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 7. 2024.

II. Pritožbi tožene stranke zoper sklep o zavrnitvi ugovora se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovoru tožene stranke z dne 16. 7. 2024 zoper sklep o začasni odredbi delno ugodi in se v točki I/1 izreka črta besedilo: "izvede potrebno električno napeljavo," , točka I/2 izreka pa se razveljavi in se v teh delih predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne;

v ostalem se pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi tožene stranke zoper sklep o denarnem kaznovanju se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.

Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.

Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.

Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.

Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.

Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.