TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 535/2004 z dne 13. 1. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 46/2003 z dne 16. 3. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

Očitek o kršitvi pravic iz 22. in 23. člena Ustave je neutemeljen. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče, je bilo treba pri določanju stikov odraščajoče deklice z očetom upoštevati predvsem hčerino voljo, vse z namenom, da se bo njun odnos razvijal v smeri skladnega osebnostnega razvoja otroka, kar je otrokova največja korist. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi 56. člena Ustave (pravice otrok). Iz obrazložitev izpodbijanih sodb izhaja, da sta tako Upravno sodišče kot tudi Vrhovno sodišče kot glavno vodilo pri odločanju upoštevali največjo korist otroka. Za kršitev 54. člena Ustave, ki ureja pravice in dolžnosti staršev, bi šlo v primeru, če bi izpodbijane sodbe temeljile na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika navedene ustavne določbe. Pritožnik tega niti ne zatrjuje. Pritožnikov očitek o dolgotrajnosti postopka po vsebini pomeni zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. V tem delu ustavna pritožba ni dopustna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.