TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo) se zavrne. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 129/2008 z dne 6. 2. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 118/2007 z dne 21. 2. 2008 se ne sprejme.

Izpodbijani prvi trije odstavki 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) privilegirano obravnavajo socialna zavoda, ki izvajata obvezno zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in zavarovalnice, ki izvajajo dodatno zdravstveno zavarovanje, v primerjavi s položajem drugih posrednih oškodovancev iz prometnih nesreč, zlasti delodajalcev poškodovanega delavca. Ti namreč kljub temu, da jim zaradi prometne nesreče neposrednega oškodovanca nastajajo različni stroški, na podlagi izpodbijanih določb nimajo pravice do povrnitve škode od avtomobilskih zavarovalnic. Izpodbijana določba zato neenako obravnava v bistvenem enake pravne položaje. Za navedeno razlikovanje obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Ugodnejša obravnava navedenih subjektov zagotavlja njihovo solventnost in likvidnost ter tako pripomore k uresničitvi človekove pravice do socialne varnosti celotnega kroga upravičencev iz socialnega zavarovanja. Razlikovanje se namreč nanaša le na možnost povrnitve določenih izplačanih stroškov, ki so v vsebinski zvezi s ključnim, ustavno varovanim jedrom dejavnosti socialnih zavodov in zavarovalnic. Izpodbijani določbi zato nista v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo